Franja

ognjén de feu, du feu, enflammé, igné ; figurativno ardent, plein de flamme, fougueux

ognjene barve couleurs ženski spol množine de feu
ognjena črta, linija (vojaško) ligne ženski spol de feu
ognjena krogla (meteorologija) bolide moški spol
ognjeni krst (vojaško) baptême moški spol du feu
ognjeni lasje cheveux roux flamboyants
ognjeno morje mer ženski spol de feu
ognjena preizkušnja épreuve ženski spol du feu
ognjeno rdeč rouge vif (ali feu ardent)
ognjeni sij lueur ženski spol (ali lumière ženski spol) de feu
ognjena zavesa (vojaško) rideau moški spol (ali barrage moški spol) de feu
Ognjena zemlja Terre de Feu
fant je ognjen (figurativno) le gars est ardent
ognjen konj cheval moški spol fougueux
njene ognjene oči žarijo ses yeux de feu flamboient

ognjén de fuego

ognjene barve color de fuego
ognjena črta, linija (voj) línea f de fuego
ognjena krogla (meteor) astr bólido m
ognjeno morje mar m de llamas
ognjeni preizkus (božja kazen, hist) prueba f del fuego
ognjeno rdeč (rojo) encendido; (lasje) rojo, azafranado
ognjeni sij luz f (resplandor m) del fuego
Ognjena zemlja Tierra f de Fuego

ólje (-a) n

1. olio:
rafinirati, stiskati olje raffinare, spremere l'olio
kuhati, peči na olju friggere nell'olio
mazati se z oljem spalmarsi di olio, ungersi con l'olio
morje je mirno kot olje un mare calmo come l'olio
bučno, olivno, rastlinsko olje olio di semi di zucca, d'oliva, vegetale
jedilno olje olio da tavola
svetilka na olje lampada a olio

2. um. olio, pittura a olio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
avt. menjati olje (v avtomobilu) cambiare l'olio
pren. priliti olja na ogenj gettare olio sulle fiamme
pren. namazati (otroka) z brezovim, leskovim oljem bastonare, picchiare il bambino
pren. biti kakor olje in voda essere come il diavolo e l'acqua santa
eterično olje olio eterico, essenziale
kurilno olje olio combustibile, gasolio
lahko olje olio leggero
laneno olje olio di lino
motorno olje olio lubrificante
mineralno olje olio minerale
odpadno olje olio residuo
ribje olje olio di fegato di merluzzo
zemeljsko olje (nafta) gasolio
farm. ricinusovo olje olio di ricino

óljnat (-a -o) adj.

1. di olio, a olio; oleoso; oleato:
oljnata barva colore, vernice a olio
oljnata slika pittura a olio
oljnata površina superfice oleosa
oljnati papir carta oleata
oljnato morje mare calmo, liscio come l'olio

2. pren. mellifluo, melato, sdolcinato

palma samostalnik
(drevo) ▸ pálma, pálmafaV bližini večjih mest so nasadi dateljnovih palm in pistacij. ▸ A nagyobb városok környékén datolyapálma- és pisztáciaültetvények vannak.
Želje so daleč od realnega, saj bi bil moj sanjski dopust pod palmami na kakšni peščeni plaži, kjer bi me obdajalo morje in zagorela telesa. ▸ A vágyak távol állnak a valóságtól, hiszen az álombéli vakációm egy homokos strandon lenne, pálmafák tövében, ahol a tenger és napbarnított testek vennének körül.
Za večino ljudi je Fidži idiličen tropski otok s palmami in prijaznimi domačini. ▸ A többség számára a Fidzsi-szigetek idillikus trópusi szigetek pálmafákkal és barátságos helyi lakosokkal.
V ozadju so oaze z dateljnovimi palmami. ▸ A háttérben oázisok vannak datolyapálmákkal.
Vse okoli nas so bili majhni otočki, porasli s kokosovimi palmami. ▸ Körülöttünk pici, kókuszpálmákkal benőtt szigetek helyezkedtek el.
Bele peščene obale, obrobljene s palmami, kristalno čista, sinje modra voda in prostrani temno zeleni pragozdovi, polni pisanih cvetov - raj na zemlji. ▸ Hófehér, homokos, pálmafákkal szegélyezett partok, kristálytiszta, égszínkék víz, távolabb pedig sötétzöld őserdő tele tarka virágokkal – maga a földi paradicsom.
V zadnjem delu dvorišča je poleg bazena zasadil palme, poskrbel pa je tudi za prijetno senco. ▸ Az udvar hátsó részébe, a medence mellé pálmákat ültetett, ezzel a kellemes árnyékról is gondoskodott.
Nekega jutra mornar spleza na palmo, da bi pogledal, ali pluje kakšna ladja v bližini otoka. ▸ Egy reggelen a tengerész felmászik a pálmafára, hogy megnézze, jár-e hajó a sziget közelében.
Na kokosovo palmo spleza kot najspretnejša mačka, hitro, brez nepotrebne porabe moči. ▸ A kókuszpálmára macskaügyességgel mászik fel, gyorsan, felesleges erőfeszítések nélkül.
Pod palmami sedijo redki gostje sanatorijev in berejo. ▸ A pálmafák tövében csak néhány szanatóriumbeli vendég ül és olvas.
Sopomenke: palmovec
Povezane iztočnice: dateljnova palma, datljeva palma, kokosova palma, oljna palma

pes|ek¹ [é] moški spol (-ka …) der Sand
grobi pes (gramoz) der Grobsand, der Splitt, der Schotter, die Beschotterung
grobi pesek s katranom der Rollsplitt
Sand- (filtrirni Filtersand, livarski Formsand, morski Seesand, za modele Modellsand, za posipavanje Streusand, rečni [Flußsand] Flusssand, sveži Grünsand)
geografija živi pes der Treibsand, die Wanderdüne
… peska Sand-
(kup der Sandhaufen, morje das Sandmeer, lovilnik der Sandfang, plast die Sandschicht, stroj za posipanje der Sandstreuer, Splittstreuer, vreča der Sandsack, vrsta die Sandart)
tehnika litje v pesek der [Sandguß] Sandguss
geografija nanašati/naplavljati pesek reka: aufschottern, aufsanden, ansanden
napolniti se s peskom geografija versanden
posuti s pesom gradbeništvo, arhitektura (be)schottern, (be)sanden, aufschottern, aufsanden
posut s peskom besandet
zaboj s peskom der Sandkasten
figurativno metati pesek v oči komu (jemandem) Sand in die Augen streuen
metanje peska v oči die Augenwischerei
tiščati glavo v pesek den Kopf in den Sand stecken (wie der Vogel Strauß)
nečesa je kot peska wie Sand am Meer

peščen [é] (-a, -o) sandig, (vsebujoč pesek) sandhaltig, po barvi: sandfarben, sandfarbig; (z veliko peska) sandreich; Sand- (filter der Sandfilter, grad die Sandburg, vihar der Sandsturm, vrtinec die Sandhose, kopel das Sandbad, plaža der Sandstrand, plitvina die Sandbank, pot der Sandweg, površina die Sandfläche, puščava die Sandwüste, steza šport die Sandbahn, tla agronomija in vrtnarstvo der Sandboden, ura die Sanduhr, morje das Sandmeer)

peščen pridevnik
1. (o pesku) ▸ homok-, homokosPovezane iztočnice: peščena ura, peščeni vihar, peščena nevihta, peščena plaža, peščena obala, peščena kopel, peščena tla, peščena zemlja, peščena prst, peščeni lapor, peščeno morje, peščeni filter, peščeno igrišče, peščeni grad

2. (o barvi) ▸ homok- Peščeni odtenki se zelo lepo podajo k živahno rdeči barvi. ▸ A homokárnyalatok nagyon jól illenek az élénkpiros színhez. Peščene lase mu je mama z dlanmi gladila h glavi. ▸ Az anyja a kezével simította a fejére a homokszínű haját.

plamen moški spol (plaména …)

1. die Flamme (mali Sparflamme, plinski Gasflamme, sikajoči Stichflamme, vžigalni Zündflamme)
z dvema plamenoma/tremi plameni zweiflammig/dreiflammig
goreti: z visokim plamenom lichterloh (brennen)
podoben plamenu flammenförmig
morje plamenov das Flammenmeer
Xa so pogoltnili plameni X ist in Flammen aufgegangen
figurativno izročiti plamenom kaj (etwas) den Flammen übergeben

2. figurativno plamen navdušenja/ljubezni … Flammen množina (der Begeisterung/Liebe …)

plámen llama f ; fuego m

bíti v plamenih estar en llamas; arder
sikajoč plamen llama silbante
morje plamenov mar m de llamas

pláv² (-a -o) adj. pog. blu, azzurro:
plavo morje mare azzurro
ves plav od modric coperto di lividi
plavi ponedeljek lunedì di vacanza
rib. plava riba pesce azzurro, scombridi (sing. -e) (Scombridae)

plàv blond; bleu

plavi lasje cheveux moški spol množine blonds
plavo morje, nebo mer ženski spol bleue, ciel moški spol bleu

plit|ev (-va, -vo) seicht; voda: seicht, untief, flachgehend; flach, Flach- (bager za plito kopanje der Flachbagger, geografija močvirje das Flachmoor, geografija morje die Flachsee, voda das Flachwasser)
agronomija in vrtnarstvo plitvo oranje die flache Furche
plitvi rez die Ritzverzierung
plitvi jarek der Kriechgraben
figurativno seicht, platt

pljúskati (-am) | pljúskniti (-em) imperf., perf. spruzzare, scrosciare; sciabordare; sbattere lievemente; spandersi a fiotti:
dež pljuska že ves dan la pioggia scroscia tutto il giorno
morje je pljuskalo ob ladjo il mare sciabordava contro la chiglia della nave
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vsa kri mu je pljusknila (udarila)
v glavo tutto il sangue gli andò alla testa
tako ga je pljusknil, da se je zvrnil gli dette uno schiaffo così forte da stenderlo a terra

plov|en [ô] (-na, -no) vode: schiffbar, befahrbar; plovilo: schwimmfähig, seetüchtig (za odprto morje hochseetüchtig)

pogled³ [è] moški spol (-a …)

1. der Anblick, (razgled) die Aussicht, die Sicht, na kaj: die Ansicht, skozi kaj: die Durchsicht, der Durchblick; (panorama) die Gesamtansicht; na kaj: -ansicht, -bild, -blick (mesto Stadtbild, Stadtansicht, morje Meeresblick); na kaj tesnega, v kaj: der Einblick (na temna zadnja dvorišča in düstere Hinterhöfe), die Einsicht (oboje tudi figurativno)
pogled v dolino der Talblick

2. (prizor, slika) das Bild
biti lep pogled einen schönen Anblick bieten
zastrašujoč pogled das Schreckbild
žalosten pogled das Jammerbild, ein trauriger/trostloser Anblick
ob pogledu na prometno nesrečo beim Anblick des Unfalls

3.
biti X na pogled X anzusehen sein (biti čeden/grozljiv na pogled hübsch/ schauderhaft anzusehen sein)

pogrézati (-am) | pogrézniti (-em)

A) imperf., perf.

1. affondare, immergere; calare;
pogrezniti vedro v vodnjak calare il secchio nel pozzo

2. (poglabljati) approfondire; scavare

3. pren. cullare, far sprofondare:
glasba ga pogreza v spanje la musica lo fa sprofondare nel sonno

4. pren. spingere, portare:
pogrezati v obup spingere alla disperazione

B) pogrézati se (-am se) | pogrézniti se (-em se) imperf., perf. refl.

1. sprofondare, cedere; affondare:
hiša se je začela pogrezati la casa ha cominciato a sprofondare
pogrezniti se v blato affondare nel fango
pren. pogrezniti se v pregrehe affondare nei vizi
zemljišče se je pogreznilo il terreno ha ceduto

2. pren. immergersi, sprofondarsi:
pogrezniti (zatopiti se)
v branje sprofondare nella lettura
pogrezniti se v spanje immergersi nel sonno
sonce se že pogreza v morje il sole sta già tramontando (all'orizzonte) nel mare
gospodarstvo se vedno bolj pogreza l'economia va in rovina
izginil je, kot bi se v zemljo pogreznil sparì come l'avesse inghiottito la terra
najraje bi se pogreznil sto klafter globoko avrei voluto sprofondare dalla vergogna

pometáti jeter; renverser

pometati v morje jeter par-dessus bord

pomiríti apaiser, rassurer, tranquilliser, rassénérer , (bolečino) calmer ; (deželo) pacifier ; (osebe) réconcilier, raccommoder, rajuster , familiarno rabibocher ; (osebo) retenir; fléchir

pomiriti se se calmer, s'apaiser, se rassurer, se tranquilliser, se remettre, se rassénérer
pomiriti komu jezo, besnost fléchir la colère, la fureur de quelqu'un
pomiriti duhove calmer (ali apaiser, pacifier) les esprits
pomiriti dva prijatelja raccommoder deux amis
pomiriti se s kom faire la paix avec quelqu'un, se réconcilier avec quelqu'un
ta misel me pomirja cette idée me tranquillise
morje se je pomirilo la mer s'est calmée

póntski (-a -o) adj. geogr. pontico, del Ponto:
Pontsko morje Mare Pontico (Mar Nero)