Franja

trabālis -e (trabo)

1. greden, tramov: clavus H. gredni klin, gredni žebelj (podoba trdnosti); pren.: metus ille vos habet, ne velut trabalibus clavis affixi corporibus haereatis Arn.; preg.: rem claro trabali figere Ci. trdno pribiti.

2. gredast, brunast, tramast = močen (močan) kot greda (tram) ali trden kot greda (tram) ali debel kot greda (tram): telum V., tela Amm., hasta Stat., vectis Cl.

trabalzone m močen sunek

ultrapotēnte agg. zelo močen

vigeō -ēre -uī (prim. vegeō, vegetus)

1. imeti življenjsko moč, (telesno in duševno) biti pri močeh, biti pri polni moči, biti čil, biti čvrst, biti krepek (krepak), biti močen (močan), biti okreten, biti trden, biti živahen, živeti (in gibati se): Lucr., Sen. tr., Q., Aug., Amm. idr., quod viget, caeleste est Ci., Romani vigentes corporibus (naspr. fessi) L., Alpes vobis integris ac vigentibus transitae L., vigent in corpore vires O., (sc. sanguis), quo vivimus vigemusque L., viget aetas, animus valet S. smo v cvetu let, smo v najboljši dobi, cum corporibus vigere et deflorescere animos L., sive occiderit animus sive vigeat Ci., nos animo … vigemus Ci. ep. srce mi še ni upadlo, alii autem tum maxime mentes sapientium ac fortium virorum, cum ex corpore excessissent, sentire ac vigere? Ci., vigebat in pectore L. bil je živahnega duha, qui memoriā vigent Ci. ki imajo dober spomin, ki pomnijo, cuius memoria vigebit Sen. ph., vigui rege Persarum beatior H. živel sem; pesn.: (sc. Fama) mobilitate viget V. njena moč je v gibčnosti.

2. metaf. cveteti, cvesti, imeti veliko moč (veljavo), biti v čislih, sloveti, uživati sloves (ugled), biti ugleden, veliko veljati, sloveti: Naev. ap. Gell., Caelius in Ci. ep., Col., Q., Val. Fl. idr., vigebant studia rei militaris Ci., in pace iacēre quam in bello vigere maluit Ci., quem (sc. Philonem) in Academia maxime vigere audio Ci., Lacedaemonius Leonidas, Thebanus Epaminondas viget Ci. se bleščita v njihovih govorih, multa saecula viguit Pythagoreorum nomen Ci., qui ante victores (kot zmagovalci) viguerant N., dum (sc. Palamedes) regum conciliis (v kraljevskem zboru) vigebat V., magnae viguere Mycenae O., iuvenum ritu florent modo nata vigentque H., summo in honore vigere Lucr. največ veljati; z abl.: qui summis honoribus et multa eloquentia viguerant T., auctoritate (opibus) vigere apud aliquem T., laudis vigeat certamine miles Tib.; occ. (o šegah, nazorih idr.) biti v navadi, gospodovati, biti na vrhu (vrhuncu), vrhovati: audacia, largitio, avaritia vigebant S., ubi acris invidia atque vigent ubi crimina H.

vigēscō -ere (incoh. k vigēre) dobi(va)ti življenjsko moč, posta(ja)ti živahen, posta(ja)ti močen (močan), posta(ja)ti krepek (krepak), (o)krepiti se, čvrsteti, utrjevati se, pridobi(va)ti moč: Lucr., Amm., iam laeti studio pedes vigescunt Cat.

vocione m poveč. od ➞ voce močen glas

голосище m močen glas

крупнеть postajati velik ali mo(go)čen

матерой izredno močen, dorastel; trden; vešč; (pren.) nepopravljiv;
м. враг nepomirljiv sovražnik;
матерые годы zrela leta

матёрый izredno močen, dorastel; trden; vešč; (pren.) nepopravljiv;
м. враг nepomirljiv sovražnik;
матёрые годы zrela leta

равносильный enako močen, enako vreden, ekvivalenten

affondare

A) v. tr. (pres. affondo) potopiti, potapljati:
affondare una nave potopiti ladjo
affondare l'ancora spustiti sidro
affondare la vanga nel terreno zariti lopato v zemljo
affondare il dito nella piaga pren. drezati v živo rano
affondare la spada nel petto zariti meč v prsi
affondare un pugno šport zadati močen udarec (pri boksu)

B) v. intr. potopiti se, pogrezniti, pogrezati se (tudi pren.):
affondare nel fango pogrezniti se v blato
affondare nei vizi pogrezniti se v pregrehe

Alcander -drī, m (Ἄλκανδρος „močen mož“) Alkander, samogovoreče ime

1. nekega Trojanca: O.

2. Enejevega tovariša: V.

Alcānor -oris, m (Ἀλκάνωρ „močen mož“) Alkanor, samogovoreče ime nekega Trojanca in nekega Rutulca: V.

analgetik samostalnik
pogosto v množini (zdravilo) ▸ fájdalomcsillapító, analgetikumPovezane iztočnice: enostavni analgetiki, narkotični analgetiki, neopioidni analgetiki, opioidni analgetiki

asso m

1. as:
avere l'asso nella manica pren. imeti odlične možnosti za uspeh, imeti v rokah močen adut
lasciare, piantare qcn. in asso pren. pustiti koga na cedilu, nepričakovano oditi

2. pren. as:
gli assi del volante avtomobilski asi

avvampare v. intr. (pres. avvampo)

1. vneti se, razplameneti se, goreti (z močnim plamenom), razgoreti se:
fra la sterpaglia è avvampato un gran fuoco med suhljadjo se je vnel močen ogenj

2. vžgati se; zardeti, pordeti (tudi pren.):
avvampare per la vergogna, dalla collera pordeti od sramu, od jeze

biceps samostalnik
(mišica) ▸ bicepsz

cēntro m

1. središče, središčna točka, center:
il centro della terra zemeljsko središče
fare centro pren. zadeti v polno
essere al centro di biti v središču česa
le vie del centro ulice mestnega središča
centro storico center, mestno jedro

2. polit.
partiti di centro sredinske stranke

3. šport center (igrišča):
mettere la palla al centro dati žogo v center (po zadetku); sredinski igralci; strel v vrata:
parare un forte centro ubraniti močen strel; center, pivot (v košarki)

4. fiz.
centro di gravità težišče

5. center (dejavnosti) (tudi pren.):
centro d'influenza vplivni center
centri di potere centri oblasti

6.
centro industriale, commerciale industrijsko, trgovsko središče
centro fieristico sejem, sejemski kompleks

7.
centro didattico šolski center
centro raccolta profughi zbirni begunski center

colpo m

1. udarec, strel:
un colpo di pistola strel iz pištole
un colpo di cannone topovski strel
colpo di grazia milostni strel; pren. smrtni udarec
senza colpo ferire brez boja
a colpo sicuro vsekakor, gotovo
PREGOVORI: dare un colpo al cerchio e uno alla botte preg. narediti tako, da bo volk sit in koza cela

2. udarec, sunek:
colpo basso nizek udarec (tudi pren.)

3.
colpo di remi zavesljaj
colpo di telefono telefonski klic
dare un colpo di telefono telefonirati
dare un colpo di spugna a qcs. pren. zbrisati, pozabiti
colpo di mare močen val
colpo di vento sunek vetra
colpo di coda pren. nenadna sprememba, nepričakovan preobrat
colpo di timone pren. nenadna sprememba (v političnem ravnanju)
colpo d'occhio pogled
colpo di fortuna nenadna sreča
colpo di fulmine pren. strela z jasnega; ljubezen na prvi pogled
colpo di scena presenetljiv preobrat
colpo di testa nepremišljeno dejanje
di colpo nenadoma
sul colpo takoj
tutto d'un colpo naenkrat, nenadoma

4.
colpo apoplettico, colpo med. kap
ti venisse un colpo! šalj. vrag te pocitraj!
colpo di sole sončarica
colpo d'aria lahen prehlad

5. pren. udarec, nepričakovan dogodek:
la morte di papà è stata un duro colpo per tutti noi očkova smrt je bila hud udarec za nas vse
fare colpo narediti vtis, zbuditi zanimanje, občudovanje
colpo giornalistico senzacionalna časopisna novica, prvo poročanje, scoop

6. podvig, drzno dejanje, udar:
fare un colpo izvršiti drzno dejanje
un colpo da un miliardo milijardni rop
colpo mancino, gobbo, da maestro mojstrski podvig
colpo di mano prevratniško dejanje, nenaden poseg
colpo di stato državni udar