Franja

osušíti -im
I.
1. osušiti: osušiti perilo, meso, obleko
2. isušiti: osušiti barje
3. ekspr. osušiti, iznuditi pare: v gostilni so ga dobro osušili
4. ekspr. popiti, ispiti: osušiti kozarec do dna
II. osušiti se
1. osušiti se, omršaviti
2. mnogo potrošiti: z nakupom avta se je čisto osušil

otrésati -am
I.
1. otresati: otresati hruške, prah s čevljev, sneg z drevja, pepel s cigare; otresati veje
2. otresati jezik prigovarati, mnogo govoriti, ogovarati; otresati sitnost
dosađivati komu
II. otresati se otresati se: otresati se vsiljivca, nepotrebnih nasvetov, svojih dolžnosti; spet se otresa na moža
opet grdi muža; že spet se nekaj otresa
opet nešto gunđa

otróbast -a -o mekinjav, sa mnogo mekinja, mnogo trica: -a moka

palmy [pá:mi] pridevnik (palmily prislov)
figurativno srečen, uspešen, zmagovit
poetično ki ima mnogo palm; palmast

perennō -āre -āvī -ātum (perennis) mnogo let (dolgo) trajati ali obstajati, dolgo se ohraniti (ohranjati, držati), biti dolgotrajen: arte perennat amor O., ut … domus … cum pace perennet O., ita reposita perennant (sc. haec semina) diutius quam cetera Col., quod neque latere fabricata maceries perennare possit pluviis … infestata Col., diutius … perennat (sc. vitis) quae firmis toris … religata est Col., ut diutius perennent boves Col., quaecumque vini nota sine condimento valet perennare, optimam esse eam censemus Col., inusitate diurnare dixit pro „diu vivere“, sed ex ea figuratione est, qua dicimus „perennare“ Gell., eodem quoque mense et publice et privatim ad Annam Perennam sacrificatum itur, ut annare perennareque commode liceat Macr.

perpessicius 3 (perpessus, perpetī) kdor je veliko prestal (pretrpel), kdor more mnogo presta(ja)ti ((pre)trpeti), potrpežljiv: levis aliquem motiuncula decipit; sed cum crevit et vera febris exarsit, etiam duro et perpessicio confessionem excipit Sen. ph., si tamen exemplum desideratis, accipite Socraten, perpessicium senem, per omnia aspera iactatum, invictum tamen et paupertate Sen. ph.

pisseur, euse [-sœr, öz] masculin, féminin oseba, ki mnogo urinira

pisseur de copie zelo ploden, slab časnikar ali pisatelj

plenty² [plénti] prislov
pogovorno obilno, mnogo
ameriško, pogovorno zelo

plūri-fāriam, adv. (plūs; prim. bifāriam)

1. na več mestih, na več krajih, v mnogih krajih, mnogokje, mnogokod, marsikje, marsikod, na mnogih mestih, na mnogo mestih: vectigalibus publicis plurifariam instruxit Suet., vehementi strigilis usu plurifariam concretis Suet., cubicula plurifariam disposita tabellis ac sigillis lascivissimarum picturarum et figurarum adornavit Suet., extructo plurifariam circo Suet., gladiatoria munera plurifariam ac multiplicia exhibuit Suet., aurigavit quoque plurifariam Suet., statuae equestres, cum plurifariam ei ponerentur, fractis repente cruribus pariter corruerunt Suet., sunt alii plurifariam venti commenticii et suae quisque regionis indigenae Gell., has tris ulciscendi rationes et philosophi alii plurifariam et noster Taurus in primo commentariorum Gell., in epistulis plurifariam significatione ista dierum non aliter usus est Gell., est plurifariam videre atque animadvertere in veteribus scriptis pleraque vocabula Gell., in poematis quoque et in epistulis veterum scriptum est plurifariam Gell.

2. metaf. mnogotero, raznotero, marsikak(šn)o: Ulp. (Dig.), ceterum ipsius vocis hominis exercendi ca[s]us labor supervacaneo studio plurifariam superatur Ap.

poli- (gr. polys, poly) prvi del zloženk, pomeni veliko, mnogo

poly- predpona
mnogo

matematika polyangular mnogokoten
botanika polyanthous mnogocveten

polygenic [pɔlidžénik] pridevnik
različnega porekla
biologija iz mnogih genov
kemija ki ima mnogo valenc

polymyxos -on (gr. πολύμυξος) imajoč mnogo stenjev, mnogostenjast: lucerna Mart.

polynomial [pɔlinóumiəl]

1. pridevnik
matematika polinomski, mnogočlenski
botanika, zoologija ki ima mnogo imen

2. samostalnik
matematika polinom, mnogočlenik

polystyle [-stil] adjectif mnogo-, večstebrn

pólžarica (už) ž barski sediment sa mnogo puževljih kućica

pound-foolish [páundfú:liš] pridevnik
nesposoben ravnati z mnogo denarja ali velikimi problemi

prae-valeō -ēre -uī (prae in valēre)

1. (pre)mnogo (zelo veliko) premoči, zelo močen (močan, mogočen) biti, veliko moč imeti; nav. pt. praevalens -entis zelo močen (močan) (naspr. infirmus): Q., Suet., Cels., Vell. idr., equus Cu., iuvenis, populus L.; occ. kot medic. t.t. posebno delujoč, učinkovit, učinkujoč, pomagljiv: contra serpentium ictūs Plin., ad vitia sananda Plin.

2. biti močnejši, imeti premoč, imeti večjo veljavo, več premoči, več (ob)veljati, biti prevladujoč, biti pretežen, imeti prednost, pretehtati, prevladati (prevladovati): praevaluit pars, quae supplicium decernebat T., praevalent illicita T. kar ni dovoljeno, bolj mika, praevaluit sententia Caepionis Plin. iun., pugnā equestri praevalere T. zmag(ov)ati v konjeniški bitki; toda: virtute semper praevalet sapientia Ph. premore več kot krepost; z dat.: quae (sc. mala) etiam pravalent bonis Lact.

prekobáliti -im
I. opkoračke preći: prekobaliti visok zid
II. prekobaliti se s mnogo muke preći: prekobaliti se s tovorom čez oviro

premarsikatéri -a -o mnogo koji: premarsikateri jo je skupil
mnogo koji je nagrajisao