Franja

insinuer [ɛ̃sinɥe] verbe transitif spretno ustvarjati slabo mnenje o kom, insinuirati; prišepetavati kaj, spretno namigovati na kaj, spretno dati razumeti; podtikati komu kaj

qu'insinuez-vous par là? kaj hočete reči s tem? na kaj namigujete?
insinuer une sonde dans une plaie spretno vriniti sondo v rano
s'insinuer spretno (počasi, neopazno) se vsiliti, se vriniti, se vtihotapiti
s'insinuer dans la foule vriniti se v množico
je me suis insinué dans ses bonnes grâces, dans sa confiance posrečilo se mi je pridobiti njegovo naklonjenost, njegovo zaupanje
le poison s'insinue dans les reins strup počasi prodira v ledvice

krivòūmlje s napačno mnenje

Leserstimme, die, mnenje bralca

meinungsbildend ki soustvarja javno mnenje

Meinungsbildung, die, ustvarjanje javnega mnenja, vpliv na javno mnenje

misbelief [misbilí:f] samostalnik
napačno mnenje, kriva vera, sum

M.O.P. kratica mMovimento Opinione Pubblica Gibanje za javno mnenje

opiner [-ne] verbe intransitif izraziti svoje mnenje; glasovati

opiner du bonnet (figuré) k vsemu da reči, kimati, strinjati se z drugimi
opiner de la tête prikima(va)ti

opīnor -ārī -ātus sum (najbrž denominativ iz *opiō(n)- ōnis mnenje, pričakovanje, soobl. k optiō -ōnis [prim. optiō in optō], prim. lat. in-opīnus, nec-opīnus) domnevati, domišljati si, dozdevati se komu, meniti, misliti, soditi, imeti v mislih, ocenjevati, predstavljati si (naspr. compertum habeo, affirmo, pro certo habeo, scio): se non opinari, sed scire dicit Ci., loquor, ut opinor Ci., parva opinatu Plin.; z acc.: sapientem saepe aliquid opinari, quod nesciat Ci., quod ego non magis somniabam neque opinabar Pl.; z ACI: deos esse naturā opinamur Ci.; z de = zamisliti si kaj in to (zamisel) izreči, izreči (izrekati) svoje mnenje (svojo sodbo), soditi o kom, čem: Gell., de vobis hic ordo opinatur non secus ac de acerrimis hostibus Ci., durius de rege Iust., de aliquo male Suet.; pogosto kot vrinjeni stavek ut opinor Kom., cum vidisset monile, ut opinor, et auro Ci., verum, ut opinor Ci. ali seveda, tudi samo opinor: H., illa, opinor, tu quoque concedis levia Ci. menim, menda; v vprašanju tudi = kaj ne? Kom., Ci. Pt. pf. opīnātus 3 s pass. pomenom (od star. act. soobl. opīnāre)

1. domišljen, namišljen, dozdeven, navidezen: opinata bona, mala Ci., vestra sunt irreligiose opinata Arn.

2. imeniten, sloveč, slaven: certamen Amm., opinatissima civitas Vulg., Cass. — Toda: nova spe id ausos opinatus Suet. (od dep. opīnārī) pod pretvezo trdeč. — Ixpt. nec opīnāns, nec opīnātus, gl. necopīnāns, necopīnātus.

Parere, das, Recht strokovno mnenje, zdravniško izvedensko mnenje (o oddaji v psihiatrično bolnišnico)

parère [parɛr] masculin izvedensko mnenje

pensare

A) v. intr. (pres. pēnso)

1. misliti; premisliti, premišljati; razmisliti, razmišljati:
pensare con la propria testa misliti s svojo glavo
pensarci su dobro razmisliti (o čem)
pensa e ripensa po dolgem razmišljanju
pensare tra sé, in cuor suo misliti pri sebi

2. (badare) meniti se (za), gledati (na), poskrbeti, pobrigati se (za):
pensare ai fatti propri brigati se za svoje zadeve

3. razmisliti, imeti mnenje o:
pensare bene, male di qcn. o kom imeti dobro, slabo mnenje

B) v. tr.

1. predstaviti, predstavljati si

2. izmisliti, izmišljati:
una ne fa e cento ne pensa temu jih nikoli ne zmanjka (domislic, rešitev ipd.)

3. meniti

4. nameravati

perizia f

1. izkušenost, izvedenost; mojstrstvo

2. preiskava; ekspertiza, izvedensko mnenje

per-suādeō -ēre -suāsī -suāsum (per in suādēre) „z uspehom svetovati“, „nagovarjati k čemu“; od tod

1. pregovoriti (pregovarjati), preprič(ev)ati, nagniti (nagibati); abs.: magnitudine pecuniae persuasum est Ci., persuasit nox, amor, adulescentia Ter., homo factus ad persuadendum Ci.; z dat. personae: C., Trebonio ego persuasi? Ci.; (redko) z acc. personae: quis te persuasit Enn. fr., te persuadeam, ut … venias Petr.; z acc. rei (klas. le z acc. pron. n) = k čemu: quorum si utrumvis persuasissem Ci., numquam tamen haec felicitas illi persuasit neglegentiam Sen. rh., omnia nobis mala (k vsemu slabemu, k vsemu hudemu) solitudo persuadet Sen. ph.; od tod pass. impers.: Siculis hoc persuasum est, ut … Ci. Sicilci so se odločili, da … ; s finalnim stavkom: huic persuadet, petat S. (da) naj zahteva, huic persuadet, uti transeat C., persuasit populo, ut classis aedificaretur N.; redko z inf.: Sen. ph., ei persuadet tyrannidis finem facere N., nec arare terram persuaseris T.; kot trans. le pesn. in poklas.: Auct. b. Afr., Val. Max., persuasus fecit Ph., persuasi mori Iust. ki so sklenili umreti.

2. mnenje vcepiti (vcepljati), dopoved(ov)ati (dopovedavati), preprič(ev)ati: persuadentia verba O., dicere ad persuadendum accomodate Ci.; z dat. personae ali brez njega in ACI: C., V., H., Gell. idr., recuperatoribus p. non esse iniuriā M. Tullio damnum datum Ci., persuasit consilium esse Apollinis N.; poseb.: mihi persuadeo, tibi persuades, sibi persuadet itd. = prepričan sem (si, je itd.): velim tibi ita persuadeas, me tuis consiliis nullo loco defuturum Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: si praesens sibi persuasisset, quam iustas petendi causas haberet Suet.; z acc. rei (pron. n) = o čem, glede česa: id ei persuasit N., hoc volunt persuadere, non interire animas C.; z de: si forte de paupertate non persuaseris Ci.; pass. impers.: mihi persuadetur Ci. dam si dopovedati, dam se prepričati, persuasum (persuasissimum) mihi est N., Ci. trdno sem prepričan, trdno sem sklenil; v istem pomenu tudi persuasum habeo C. ali mihi persuasum habeo C.; trans.: si scit et persuasus est Caecina in Ci. ep., si persuasus auditor fuerit Corn.; od tod v abs. abl.: quo (sc. malo) viso atque persuaso Ci. in se je človek o njem prepričal.

pirouetter [-rwɛte] verbe intransitif vrteti se na eni nogi; figuré spremeniti svoje mnenje; iti v drugo stranko; hitro se vrteti

placito m

1. pravo hist. razsodba; javno sojenje; ekst. zapisnik in besedilo razsodbe

2. filoz. izvedensko mnenje

praeceptiō -ōnis, f (praecipere)

1. pravica kaj prej prejeti, vnaprejšnji prejem (plačila ali volila), predújem, nadàv (nadáv), ara, vnaprejšnje volilo, precépcija: pro quadrante praeceptionem CCCC milium dedit Plin. iun., bonorum, dotis Icti., per praeceptionem dare, legare Icti., alteri ex heredibus praeceptionem praedii dare Icti.

2. nauk, pouk, predpis, pravilo, načelo; s subjektnim gen.: Stoicorum Ci.; z objektnim gen.: recti Ci.; occ. cesarski predpis, cesarski ukaz, cesarska odredba (odločba, naredba), cesarski odlok: Cod. I.

3. vnaprej ustvarjeno mnenje, osnovno pojmovanje, osnovni pojem: uter ad communem verbi vim et eandem, quam eius verbi praeceptionem inchoatam habebunt in animis ii qui audient Ci.

prae-nōtiō -ōnis, f (praenōscere) predpojem, prvi pojem, vnaprejšnja predstava, vnaprej ustvarjeno mnenje, ideja, prirojena (vrojena) predstava (ideja) o čem, glede česa: deorum Ci. predstava (vrojena ideja) o bogovih (prevod Epikurove πρόληψις), earum rerum Boet., divina Boet.

prae-rogātīvus 3 (praerogāre) najprej (prvi) za mnenje vprašan, najprej (prvi) glasujoč, prerogatíven: centuria praerogativa (Ci.) ali nav. samo subst. praerogātīva -ae, f (držpr. t.t.) prerogatívna centúrija, izžrebana, da na komicijah (volitvah) glasuje prva: Ci., L., Aus., Fest. idr. (tribus praerogativa prerogatívna tríbus (tríbua), h kateri spada posamezna (prerogativna) centurija: Asc.), praerogativam referre Ci. poročati o glasovanju prve centurije, omen valet praerogativae Ci. glasovanje prerogativne centurije velja za ugodno (pred)znamenje, je kot dobro (pred)znamenje odločilno, ker so se vse druge centurije večinoma zgledovale po njej, še zlasti če se je v njenem imenu skrival kak dober pomen (npr. Valeria). — Od tod metaf. subst. praerogātīva -ae, f

1. predvolitve, predhodne volitve, predizbor: militaris ali comitiorum militarium L.

2. ugodno (pred)znamenje, ugoden (pred)znak, ugoden pomen: praerogativa triumphi, voluntatis Ci., praerogativa fecunditatis in feminis Plin.

3. predpravica, posebna pravica, posebna ugodnost, posebna prednost, poseben privilegij, prerogatív: Icti., decoris in gemmis Plin., militares praerogativae Lamp., uti praerogativā deductionis Ulp. (Dig.).

praesūmptiō -ōnis, f (praesūmere)

1. vnaprejšnje (zgodnje) uživanje, vnaprejšnja (zgodnja) poraba: cassa Ap., rerum, bonae famae Plin. iun.

2. (kot ret. t.t.) = gr. πρόληψις vnaprejšnji odgovor (na pričakovane ugovore): Q.

3. domneva(nje), pričakovanje, up(anje): contra praesumptionem suam Iust., sed nec exercitus eius alia quam regis animorum praesumptio fuit Iust., multum dare praesumptioni Sen. ph.; occ. domišljija, domišljava, predstava, utvara, dozdeva, dozdevek, domneva, predpostavka, preusvojeno (vnaprej določeno, vnaprej sprejeto, vnaprej izoblikovano) mnenje, predsodek, presúmpcija: Tert., contra vesanam eorum praesumptionem Ap., praesumptiones opinionum Aug.

4. (pre)drznost, nesramnost, smelost, trdovratnost, prevzetnost: Tert., mirā contra plagarum dolores praesumptione munitus Ap., obfirmatus summā praesumptione Ap.