-
ἔχθος, ους, τό ἔχθρα, ἡ, ion. -ρη mržnja, sovražno mišljenje, sovraštvo, τινός koga in proti komu = πρός, εἴς τινα; pl. povod sovraštva; τῷ ἔχθει, κατ' ἔχθος τινός iz sovraštva do koga; ἔχθος ἐχθαίρω gojim (smrtno) sovraštvo, sovražim, ἔχθραν συμβάλλω nakopljem si sovraštvo, sprem se; εἰς ἔχθραν ἔρχομαι skregam se, sprem se s kom; καθίστημί τινα εἰς ἔχθραν τινί zasovražim koga komu; πρὸς ἔχθραν ποιοῦμαι λόγον govorim iz sovraštva.
-
ἦθος, ους, τό [Et. poleg ἔθος, gl. ἔθω] 1. a) navadno bivališče, stanovanje, sedež; b) dežela, domovina, stan, mesto; pri živalih: hlev, staja, svinjak, pašnik. 2. navada, šega, običaj. 3. značaj, mišljenje, življenski nazori.
-
θῡμός, ὁ [Et. idev. dhū-mó-s; lat. fu-mus, slov. dim (strslov. dymъ), gl. θύω] 1. srce kot življenska sila: duša, življenje, življenska moč τὸν μὲν λίπε θυμός, θυμὸν ἀποπνείω izdahnem dušo, umrjem, ἐξαίνυμαι, ἐξαιρέομαι θυμόν ugrabim življenje, ὤλεσα θυμόν izgubil sem življenje, θυμὸς ἀγέρθη zavest se je vrnila, θυμὸν ἀγείρω pridem zopet k sebi, opomorem si. 2. srce kot duhovna sila: duša, duh a) volja, želja, nagnjenje, poželenje, nagon, sklep, namen, naklep, θυμὸς ἀνώγει, ἐθέλει, ἐποτρύνει, κελεύει, κλαῦσαι ὅσον μοι θυμός ἡδονὴν φέρει kolikor moje srce želi, εἴκω θυμῷ ugajam, ustrezam željam, θυμῷ βούλομαι iz srca želim, θυμὸς γίγνεταί μοι ali ἐστί μοι mika me, volja me je, κατὰ θυμόν po želji, ἕτερός με θυμὸς ἔρυκεν druga misel me je zadrževala; b) čut, čuvstvo: α.) srce ἄλγος θυμὸν ἱκάνει, ὀρίνω θυμόν ganem srce, (o)mečim, ἐκ θυμοῦ φιλέω iz (celega) srca ljubim, ἀπὸ θυμοῦ εἰμι odtujim se srcu; β.) srčnost, hrabrost, θυμὸν λαμβάνω ohrabrim se, θυμὸν ἀπόλλυμι izgubim pogum, ῥώμῃ καὶ θυμῷ z močjo in pogumom, πᾶσι θυμὸς κάππεσεν vsem je upadel pogum; γ.) strast, jeza, razburjenost, nejevolja δάμασον, ἐπανάγω θυμόν τινι razburjam komu srce (žolč); c) mišljenje, pamet, razum, misel, ἕνα, ἶσον θυμὸν ἔχω sem enakomisleč ali istega mišljenja, θυμῷ, ἐς θυμὸν βάλλω (βάλλομαί) τι vzamem si k srcu, mislim na kaj, preudarjam, εἰς θυμὸν φέρω spomnim se.
-
ἰδέα, ἡ, ion. ἰδέη (ἰδεῖν) 1. pogled, videz, podoba, oblika, vnanjost, postava σώματος. 2. a) kakšnost, lastnost, način θανάτου, vrsta, προσώπου izraz obličja, τῇ αὐτῇ ἰδέᾳ na isti način; b) mišljenje, misel, predstava; ἐφρόνεον διφασίας ἰδέας bili so dveh (različnih) misli (mnenj); πᾶσαν ἰδέαν πειράσαντες poskusivši na vse načine (vsa sredstva); τριφάσιαι ἰδέαι trije pojavi, vrste. 3. predstava, ideja, vzor, pojem, določba.
-
ῑ̓θύς2, ύος, ἡ [Et. iz sīdhu-s. – samo acc. ἰθύν]. 1. ravna smer (pri hoji), ἀν' ἰθύν naravnost, ravno proti; pren. smer, napad, podjetje, započetje, πᾶσαν ἐπ' ἰθύν pri vsakem podjetju. 2. mišljenje, namera, nakana, želja, hrepenenje, teženje.
-
κακόνοια, ἡ (κακό-νους) hudobno mišljenje, sovraštvo, mržnja.
-
κακοφραδία, ἡ nespamet, brezumje, zlobno mišljenje.
-
κατάγνωσις, εως, ἡ (κατα-γιγνώσκω) 1. obsodba (smrtna θανάτου). 2. a) mnenje, mišljenje; b) preziranje, διὰ κατάγνωσιν ἀσθενείας σφῶν ker so prezirali njih slabost (ker so jih zaničevali radi njih slabosti).
-
μεγαλο-πρεπής 2 (πρέπω) 1. kar se spodobi ali pristoja velikemu možu, veličasten, krasen, imeniten, velelep, diven. 2. radodaren, plemenit, velikodušen; τὸ μεγαλοπρεπές plemenito mišljenje. – adv. μεγαλοπρεπῶς, ion. -έως, sup. μεγαλοπρεπέστατα prekrasno.
-
μεγαλοφροσύνη, ἡ 1. visoke misli, velikodušnost. 2. prevzetnost, ponos, oblastno mišljenje.
-
μεγαλοψῡχία, ἡ velika, plemenita duša, velikodušnost, plemenito mišljenje; smelost.
-
μετα-δοκεῖ [aor. μετέδοξε] impers.: μοι postanem drugih misli, menjam svoje mišljenje, premislim se, drugače sklenem; μεταδεδογμένον μοι μὴ στρατεύεσθαι = ker sem se premislil in ne začnem vojne.
-
μετάστασις, εως, ἡ (μεθ-ίστημι) 1. prestava, premestitev, pregnanstvo, odhod, izselitev, potovanje. 2. a) izprememba, obrat, ἡλίου solnčni mrk, premena (ustave), prevrat; b) premislek, μετάστασιν θυμῷ δίδωμι izpremenim svoje mišljenje (misli).
-
μηδισμός, ὁ medijsko (perzijansko) mišljenje, nagibanje k Medijcem.
-
μικροπρέπεια, ἡ nizkotno mišljenje.
-
μικροψῡχία, ἡ nizkotno mišljenje, malosrčnost, malodušnost.
-
νόημα, ατος, τό 1. misel; sklep, namen, namera, načrt. 2. mišljenje, mnenje; miselnost, pamet, razum, razsodnost, preudarnost.
-
νόος, skrč. νοῦς, ὁ 1. čut, um, razum, pamet, duh, preudarnost, razsodnost, previdnost; νοῦν ἔχω sem pameten, νοῦν προσέχω τινί, πρός τι obračam svojo pozornost na kaj, pazim, oziram se na kaj; (ἐν) νόῳ λαμβάνω razmišljam, preudarjam, ženem si k srcu; σὺν νόῳ z razumom, premišljeno, παρὲκ νόον brez pametnega razloga, nespametno; impers. νοῦν οὐκ ἔχει nespametno ali neumno je. 2. a) misel, volja, želja, namera, nakana, sklep, κατὰ νόον po želji; b) pri besedah ali dejanjih: pomen, zmisel. 3. a) mišljenje, značaj; b) duša, srce, ἐκ παντὸς νόου iz celega srca, prav rad.
-
οἴησις, εως, ἡ (οἴομαι) mišljenje, mnenje.
-
ὁμόνοια, ἡ (ὁμό-νους) enako mišljenje, soglasje, edinost, sloga.