Franja

Zadetki iskanja

  • ecce interj. (ec [iz *ed = id] in ce) glej! poglej! Beseda stoji v stavku kot vzklik (torej brez slovnične zveze s stavkom) predvsem pri imp.: ecce, tibi accipe litteras Ci. ep., tu (si) vzemi, aspice vultus ecce meos O. (po)glej sem in opazuj moj obraz; v povednem stavku opozarja na kaj novega, nepričakovanega, presenetljivega: ecce Dionaei processit Caesaris astrum V., revocabat et ecce Cloanthum respicit V., ubi portus intravimus, ecce laeta boum … armenta videmus V., ecce furit Tydides H., haec dum agit, ecce Tuscus Aristius occurrit H.; pogosto v zvezi z autem: ecce autem video rure redeuntem senem Ter., Cleomenes totos dies perpotabat; ecce autem repente nuntiatur piratas adesse Ci., ecce autem ex inproviso Iugurtha … regnum eius sceleris sui praedam fecit S., ecce autem primi sub lumina solis … sub pedibus mugire solum V. Brez glag. pri nom. ali acc.: ecce odium meum Ter., ecce Gripi scelera Ter., si hoc factum est, ecce me nullum senem Pl. pazi, potem je po meni, ecce tuae litterae Ci. ep., ecce Dolabellae comitiorum dies Ci. ep., ecce subitum divortium Ci., en quatttuor aras: ecce duas tibi, Daphni, duas altaria Phoebo V., ecce Posidonius Sen. ph., ecce me Tert. tu sem, tu me imate; pogosto ecce tibi (ne da bi se dat. vselej nanašal na kako določeno osebo): ecce tibi nuntius Ci. kar ti prispe vest, ecce tibi exortus est Isocrates Ci. kar ti nenadoma nastopi Izokrat; abs.: ecce Pl. tu sem. — V kompozitih: eccerē „glej, v resnici“, zares: Pl., Ter., (toda prim.: eccere iurisiurandi est, ac si dicatur per Cererem, ut ecastor, edepol. Alii eccere pro ecce positum accipiunt: P. F.) Pogosto v pogovornem jeziku in od tod pri Kom. pred demonstr. zaimki (pred katerimi glas e odpada): eccum, t.j. ecc' *hum (= ecce hunc): Pl., Ter., eccōs, t.j. ecc' hōs (= ecce hōs): Pl., Ter., ecca, t.j. ecc' *ha (= ecce haec, kot nom. sg. f.): Pl., Ter., eccam, t.j. ecc' *ham (= ecce hanc): Pl., Ter., ecca, t.j. ecc' *ha (= ecce haec, nom. pl. neutr.): Pl.; tako tudi eccilla, eccillam, eccillum, eccillud = ecc'illa, ecc'illam, ecc'illum, ecc'illud, eccistam = ecc'istam: Pl., eccille = ecc'ille: Ap.
  • écho [eko] masculin odmev, jek; odziv; govorica, novica; informacija; pluriel (časopis) lokalne novice

    à tous les échos v vse smeri, figuré za široko javnost
    écho simple, multiple enkraten, večkraten odmev
    faire écho odmevati
    se faire l'écho d'un bruit, d'une nouvelle širiti (naprej) govorico, novico
    ma protestation est restée sans écho moj protest ni naletel na ugoden sprejem
    trouver (de l')écho naleteti na odziv, ugajati, biti ugodno sprejet
  • edíni alone; (the) only; the sole; (en sam) single; unique

    on edíni more to napraviti he alone can do it
    moj edíni cilj my one and only object
    edíni dedič the sole heir
    edína pot (iz tega) the only way (out of it)
    ena edína napaka bi vse pokvarila a single mistake would spoil it all
    imeti en edíni (sam) cilj to have a single aim in view
    moja edína skrb my one and only care
    edíni primerek the only extant specimen
  • égal, e, aux [egal, ego] adjectif enak; enakomeren; raven; mathématiques kongruenten, skladen; figuré vseeno

    à égale distance enako daleč, enako oddaljen(o)
    à l'égal de prav tako (zelo) kot
    d'égal à égal enak z enakim
    égal en droits enakopraven
    égal en surface ploščinsko enak
    mon égal meni enak, moje vrste, moj vrstnik
    sans égal boljši od vsega ali od vseh, brezprimeren, edinstven
    terrain masculin égal raven teren
    n'avoir point d'égal, être sans égal ne imeti (sebi) enakega
    il est toujours égal à lui-même on je vedno isti
    tout lui est égal vse mu je indiferentno
    cela m'est égal (familier) vseeno mi je
    tenir la balance égale biti nepristranski, meriti z isto mero
  • ego pron. personale 1. osebe (prim. gr. έγω[ν]; odvisni edninski skloni iz kor. me [gl. meus]; glede množinskih sklonov gl. nōs)

    1. jaz; nom. le, če je poudarjen: meruimus et ego et pater Pl., ego sum ille consul, qui … Ci., nam Polydorus ego V.; pri historičnem inf.: ego instare, ego legem recitare Ci.; elipt.: quid ego plura de Gavio (sc. dicam)? Ci.; subst.: alter ego, ego alter idem Ci., Plin. iun. (gl. alter); mei kot gen. partitivus: pars melior mei O. boljši del mojega bistva, v pl.: nostri melior pars animus est Sen. ph.; dat.: mihi, kontr. mī, poseb. kot dat. ethicus: sit mihi (orator) tinctus litteris Ci., post mihi commissa luetis V., quid mihi Celsus agit? H. kaj mi počenja Celzus, kaj dela moj Celzus, v pl.: quid ait tandem nobis Sannio? Ter.; mihi = meā sententiā, meo iudicio po mojem mnenju: ille mihi ante alios fortunatusque laborum egregiusque animi V., dic mihi, quibus in terris … et eris mihi magnus Apollo V.; acc. mē: sine me me pontus habet O. morje mi je uničilo življenje, čeprav ne mojega telesa; neodvisen acc. pri vzkliku: (heu) me miserum! Ci. oj me, siromaka! joj mi, siromaku!, o me infelicem! Ci.; nom. pl. nōs = ego (pl. modestiae): nos patriam fugimus V., tako tudi abl. pl. nōbis = me: quae tam multa nobis consulibus facta sunt Ci.; abl. in dat. pl. celo pri sg.: absente nobis (= me) Ter., insperanti nobis (= mihi) Cat., nobis merenti Tib.; v pl. je dvojen gen. nostri in nostrum; nostri je pravzaprav gen. sg. zaimka noster in pomeni: enega od nas, vsakega izmed nas, torej nas; večinoma objektno: propter odium nostri Ci. do nas, miserere nostri, immemor nostri Ci., ne pecces studio nostri H. iz ljubezni do mene; potem še nostrum množinska obl. = nas vseh; rabi se v zvezi z omnis: Roma communis nostrum omnium patria Ci., quae ad omnium nostrum vitam salutemque pertinent Ci., ali kot gen. partitivus: nemo nostrum, uterque nostrum, quotusquisque nostrum?, nostrum unumquemque norunt Ci., de unoquoque nostrum Ci.

    2. met.
    a) ad me k meni = v mojo hišo, k mojim: eamus ad me Ter., neque domum umquam ad me litteras mittam Ci. ep. svojcem; apud me doma pri meni, v moji hiši: Phoebo sua semper apud me munera erunt V.
    b) α) a me iz mojega (svojega), namreč imetja, ob moji (svoji) mošnji: a me argentum dedi Pl., se a me solvere Ci β) a me, a nobis iz moje (naše) hiše: Pl.

    Opomba: Zaimek se krepi ali s pte (= sam): mihipte, mepte Ca., Pl., ali z met jaz sam, jaz s svoje strani ali le poudarjeni jaz: egomet (meimet, mihimet, memet, nosmet, nobismet): Ci. idr., cum Arvenis nosmet coniungere C., quis exsistumet memet studium meum laudando extollere S., tudi mihimet ipsi, memet ipsum, nosmet ipsos Kom., Ci. idr.; redkeje v podvojeni obl. mēmē: meme (deus) ad graviora reservat Sil. — Star. obl.: gen. sg. mis = mei: po Prisc. in Serv.; enozložen dat. sg. mei: Pl., Nov. fr., Cat., tudi mē: Varr.; acc. sg. mehe: Pac. fr., prim. Q. (I, 5, 21), in med.: Enn. fr., Caecil. fr., Pl.
  • ekscelénca Excellency

    ekscelénca, to je moj brat Excellency, this is my brother
  • élargir [elaržir] verbe transitif razširiti, raztegniti; povečati; izpustiti (zapornike); verbe intransitif

    s'élargir razširiti se, postati širši
    mon pull-over s'est élargi (ali: a élargi) moj pulover se je raztegnil
  • elder1 [éldə] pridevnik
    starejši

    my elder brother is older than you moj starejši brat je starejši od tebe
    elder statesman upokojeni državnik, ki ima funkcijo svetnika
  • emboutir [ɑ̃butir] verbe transitif vzbočiti; vtisniti; obložiti s kovinskimi ploščicami; zadeti v, trčiti, zaleteti se v

    un camion a embouli ma voiture tovornjak je zadel, trčil v moj avto
  • éminent, e [eminɑ̃, t] adjectif izreden, izvrsten, odličen; vieilli vzvišen

    mon éminent collègue, collaborateur moj odlični kolega, sodelavec
    à un degré éminent v zelo visoki meri
  • ennemi, e [ɛnmi] adjectif sovražen, sprt; masculin, féminin sovražnik, -ica, nasprotnik, -ica

    armée féminin ennemie sovražna vojska
    ennemi du régime opozicija
    ennemi héréditaire dedni sovražnik
    mon pire ennemi moj najhujši sovražnik
    ennemi juré, mortel smrtni sovražnik
    ennemi du peuple numéro un sovražnik ljudstva številka 1
    il est ennemi du travail, de l'alcool on sovraži delo, alkohol
    aller, marcher à l'ennemi iti proti sovražniku
    attaquer, charger l'ennemi napasti sovražnika
    se faire des ennemis nakopati si sovražnikov
    mettre l'ennemi en fuite pognati sovražnika v beg
    passer à l'ennemi preiti, dezertirati, uskočiti k sovražniku
    tomber entre les mains de l'ennemi pasti sovražniku v roke
    le mieux est l'ennemi du bien (proverbe) boljše je sovražnik dobrega
  • entraña ženski spol drob(ovje), notranjost telesa

    mala entraña brezčutnost, brezsrčnost; brezsrčnež
    entrañas pl drobovje; jedro; srce, čustvo; značaj
    hombre de buenas entrañas dobrodušen človek
    (hijo de) mis entrañas moj miljenček, ljubček
    esto me arranca las entrañas srce se mi trga ob tem
    dar hasta las entrañas vse dati
    echar las entrañas močno bruhati, bljuvati
    no tener entrañas biti brez srca
  • épinard [epinar] masculin, botanique špinača; pluriel špinača (kot jed)

    crêpes féminin pluriel aux épinards palačinke s špinačo
    vert épinard temno zelen
    c'est un plat d'épinard (figuré) to je slaba slika, v njej je preveč zelene barve
    c'est du beurre dans mes épinards to je voda na moj mlin
  • inglés, -esa angleški

    a la inglesa po angleško; malo pečen, še krvav
    llave inglesa splošen ključ za vijake, francoz
    inglés m Anglež; angleščina
    (fam) es mi inglés on je moj upnik
  • ex

    A) prep. nekdanji, bivši:
    ex ministro bivši minister

    B) m, f bivši, nekdanji (mož, žena):
    il mio ex moj bivši
    la mia ex moja bivša
  • ēxtra

    A) agg. invar.

    1. ekstra, izvrsten, odličen:
    un prodotto extra odličen izdelek

    2. poseben, ekstra:
    limitare le spese extra omejiti posebne izdatke

    B) m invar.

    1. dodatek, dodatno (v gostinskem lokalu):
    tutti gli extra sono a carico mio vse dodatno gre na moj račun

    2. začasni delavec; honorarec

    C) prep. izven:
    spese extra bilancio izvenproračunski izdatki
  • fant samostalnik
    1. (moški; mladenič) ▸ fiú, legény
    mlad fant ▸ fiatal fiú
    kmečki fant ▸ parasztlegény
    postaven fant ▸ csinos fiú
    Ko spozna delovnega in postavnega fanta, je prepričana, da je pravi zanjo. ▸ Amikor megismer egy dolgos és jóképű fiút, biztos benne, hogy ő az igazi.
    simpatičen fant ▸ szimpatikus fiú
    Vsa dekleta so se zaljubila v tega simpatičnega fanta, lepila njegove posterje na stene, vreščala na njegovih koncertih … ▸ Az összes lány beleszeretett ebbe a helyes fiúba, kiragasztották a posztereit a falukra, sikoltoztak a koncertjein...
    priden fant ▸ ügyes fiú
    čeden fant ▸ szépfiú
    vaški fantje ▸ vidéki legény
    neporočen fant ▸ facér fiú
    samski fant ▸ egyedülálló fiú
    odraščajoči fant ▸ felnövő legény
    V povprečju se v EU dekleta odselijo pri 25 letih, fantje pri 27. ▸ Az EU-ban a lányok átlagban 25, a fiúk pedig 27 éves korukban költöznek el.
    Rad sem jo imel že kot mlad fant. ▸ Már fiatal fiúként is szerettem.

    2. (otrok) ▸ fiú
    šola za fante ▸ fiúiskola
    oblačila za fante ▸ fiúruházat
    fant ali punčka ▸ fiú vagy lány
    Popolnoma vseeno nama je bilo, ali bo fant ali punčka. ▸ Teljesen mindegy volt számunkra, hogy fiú vagy lány lesz.
    Za primerjavo povejmo, da je bilo decembra lani v rejništvu 982 otrok, nekaj več deklet kot fantov. ▸ Összehasonlításképpen mondjuk el, hogy tavaly decemberben 982 gyermek élt nevelőszülőknél, valamivel több lány, mint fiú.
    Doma imamo triletno deklico in šestletnega fanta. ▸ Otthon egy hároméves lányunk és egy hatéves fiunk van.

    3. ponavadi v množini, lahko izraža pozitiven odnos (pripadnik skupine) ▸ fiú
    Naši fantje pa so obe srečanji izgubili, čeprav je viden določen napredek pri nekaterih igralcih. ▸ A fiaink mindkét találkozót elveszítették, bár néhány játékosnál látszik némi javulás.
    Po krajšem premoru se fantje na male zaslone vračajo z novim videospotom. ▸ Rövid kihagyás után a fiúk új videóklippel térnek vissza a telefonképernyőkre.
    Najprej se bomo po moško pomerili na igrišču, potem pa bomo, upam, s fanti popili kakšno pivo. ▸ Először férfiasan megmérkőzünk a pályán, majd – remélem – megiszunk a fiúkkal egy-két sört.
    Zelo nerad napovedujem izid tekme, toda našim navijačem lahko obljubim, da bodo dali fantje vse od sebe. ▸ Nem igazán szeretném megjósolni a mérkőzés kimenetelét, de azt megígérhetem a szurkolóinknak, hogy a fiúk a tőlük telhető legjobban fognak teljesíteni.

    4. (partner) ▸ barát [partner]fiú [partner]
    fant in punca ▸ fiú és lány
    nekdanji fant ▸ egykori fiúja
    bivši fant ▸ volt fiúja, volt barátja
    Moj bivši fant se je namreč na žalost izkazal kot zelo nezanesljiv moški. ▸ A volt barátom ugyanis sajnos nagyon megbízhatatlan férfinak bizonyult.
    imeti fanta ▸ barátja van, fiúja van
    zapustiti fanta ▸ barátját elhagyja
    pustiti fanta ▸ barátját elhagyja
    raziti se s fantom ▸ barátjával szakít
    hoditi s fantom ▸ fiúval jár
    živeti s fantom ▸ fiúval él
    poljubljati se s fantom ▸ fiúval csókolózik
    živeti pri fantu ▸ barátjánál él, fiújánál él
    Pripovedovala mi je, da gresta s fantom smučat. ▸ Elmondta, hogy a fiújával síelni mennek.

    5. (igralna karta) ▸ alsó
    karov fant ▸ káró alsó
    pikov fant ▸ pikk alsó
  • fātālis -e, adv. fātāliter (fātum)

    1. usoden = usode (gen.): vis quaedam Ci., lex O., deae (= Parcae) O. sojenice, Parcae fatalia stamina nentes O. niti usode, libri L., Suet., Sibiline, fataliter definitum est Ci. po usodi; occ. usojen, po usodi določen, po usodi namenjen: calamitas, neccessitas, casus Ci., terminus L., invenit Aesarei fatalia flaminis ora O., primus fataliter cadis O. kakor je usojeno, (dixit) sibi fatale esse, ut coniugum flagitia ferret T., f. mors Vell., Plin. iun. naravna smrt, quando fatalis et meus dies veniat T. (evfem. =) moj smrtni dan, f. hora Suet. usojena smrtna ura, fataliter mori Eutr. naravne smrti umreti; z ad: annus ad interitum huius urbis fatalis Ci., f. dux ad excidium illius urbis L.

    2. usoden: virga V., lignum O., f. pignora ali signum fatale Minervae O. (o Paladinem kipu), carminis Euboici fatalia verba O.; occ. usoden (v slabem pomenu), poguben, pogubonosen, smrtonosen: bellum Ci., nomen fatale ad perniciem rei publicae Ci., meus consulatus ad salutem populi prope fatalis exstitit Ci., f. portentum prodigiumque Ci., vincla Lucr., crustum V., monstrum, iudex H., iaculum O., aurum O. (o Erifilini zlati ovratnici), vulnus Val. Fl., hasta Sil., praesagium T. Subst. fātāle -is, n usoda: Sen. rh.
  • furniture [fə́:ničə] samostalnik
    pohištvo, oprema, oprava

    pogovorno a few sticks of furniture ceneno pohištvo
    hudomušno furniture of my pocket kar imam v žepu, moj denar
    furniture of one's mind pamet, inteligenca
    furniture of my shelves moje knjige
  • gaudeō -ēre, gāvīsus sum (iz *gā uideō, od tod (analogno po glag. video) pt. pf.. gāvīsus; prim. gr. γηϑέω, dor. γᾱϑέω (iz *γαƑεϑέω) = γαίω (iz *γάƑjω, γαƑίω) = γάνυμαι iz indoev. *ga-né-u-mi veselim se, gr. γάνος veselost, γαῦρος vesel, ponosen, lat. gaudium)

    1. intr. veseliti se, vesel biti, radovati se, radostiti se v srcu (laetari pa pomeni: veselega se kazati); abs.: si gaudeant PL., gaudeo, gaudebam TER., si est nunc ullus gaudendi locus CI., in communi laetitia ipse gaudebam CI., gaudeat an doleat H., dubie g. O., animo g. PL. ali de pectore g. STAT. v srcu, iz srca, nulla necessitas gaudendi PH., PLIN. IUN., in sinu g. CI., SEN. PH. ali in tacito sinu g. TIB. ali in se g. CAT. na tihem (v srcu) se veseliti; z abl. g. malis TER., gaude isto tuo tam excellenti bono CI., delicto dolere, correctione gaudere CI., g. salute N., novis rebus LUCR., gaudet equo acri V. veseli se ... konja, vesel podi ... konja, g. rure, tabellis H. veseliti se (česa), ljubiti (kaj), gaudent praenomine auriculae H. ušesca se veselijo (česa), rada slišijo (kaj), ljubijo (kaj), scaena gaudens miraculis L., gaudentia bracchia loris PR., g. praedā, laudibus L., ingenio suo L. vdajati se svojemu nagonu, honore, dote, sanguine, undis O., avium visu CU., vindictā PETR., nec his dolendum nec illis gaudendum SEN. PH., g. celeritate, spe Q., carmine, telis VAL. FL., cantu IUV., impetu T., gloriā, nomine PLIN. IUN.; redko (po gr.) z gen.: g. voti AP.; z dat. commodi: tibi gratulor, mihi gaudeo CI. EP. zase, kar se mene tiče; s praep.: g. de Bursā CI. EP., in funere LUCR., in puero PR.; s kavzalnim stavkom: gaudeo, quod te interpellavi CI., quod erat eo nomine, gaudebant CI., gavisus sibi, quod advocatum invenerat SEN. PH., gaudere, quod non violaverit ignem IUV., gaudes, quod polliceor PLIN. IUN., quia vos tranquillos video; gaudeo PL.; s cum: LUC. FR. idr. gaudeo, cum te adspicio PL.; s kondicionalnim stavkom: KOM., H. idr. gaudeo, si quid ab eo abstulisti CI., gaudent, si pascitur inguine venter IUV.; pesn. s predik. pt. (po gr. skladu, npr.: χαίρω ἀκούσας): leo gaudet excutiens iubam V. vesel stresa, gaudet nivali vertice se attolens pater Appenninus V. vesel dviga svoj snežni vrh, gaudet potitus V. veseli se ropa, gaudent scribentes H. s srčnim veseljem pišejo; iz gr. je prevzet tudi inf. gaudere (= salvere) kot pozdrav = pozdravljen!: Celso gaudere et bene rem gerere (gl. gerō) Albinovano, Musa, rogata refer (gr. χαίρειν καὶ εὖ πράττειν) H. Albinovanu Celzu sporoči ... moj pozdrav in mu vošči srečo. – Adj. pt. pr. gaudēns -entis, vesel, radosten: gaudens ferus PH., iuba STAT., gaudentes humeri VAL. FL. mladostne; adv. gaudenter z veseljem: ECCL.

    2. trans. veseliti se česa, radovati se česa (nad čim), le z notranjim obj., acc. n. pron., ACI, pesn. in poklas. tudi s samim inf.: hunc scio mea gaudia gavisurum TER., g. gaudium ali dolorem alicuius CAELIUS IN CI. EP., natorum fata STAT., videte, quid se gavisum dicat CI., id sibi (dat. commodi) gaudet LUCR., quod Priamus gaudere posset, hoc fuit V., eum esse natum gaudemus CI., quos sibi oblatos gavisus C., funemque manu contingere gaudent V., motūs doceri gaudet Ionicos H., laudari in bonis gaudent Q., iterare culpam gaudebant T., nostra agmina percursare ripam gaudebant PLIN. IUN. – Dep. soobl. gaudetur in gaudeatur: AUG.

    Opomba: Pf. gāvīsī: L. ANDR. AP. PRISC.