Franja

gláven principal, capital, essentiel

glavni dobitek gros lot
glavna jed plat moški spol principal (ali de résistance)
glavno mesto capitale ženski spol
(gledališče) glavna oseba personnage moški spol principal
glavna postaja gare ženski spol centrale
(vojaško) glavni stan quartier moški spol général (Q. G.)
glavni števnik nombre moški spol cardinal
glavni urednik rédacteur moški spol en chef
glavna vaja répétition ženski spol générale
glavni vhod entrée ženski spol principale

gláven¹ (-vna -o)

A) adj.

1. principale, essenziale, centrale:
glavni deli (česa) le parti principali
doseči glavni namen raggiungere l'obiettivo principale
glavna pošta posta centrale
glavna prometna žila arteria principale

2. (ki je po pomembnosti na prvem mestu, največji) principale, primo, maggiore, capitale:
glavni dobitek na loteriji primo premio della lotteria
glavni oltar altare maggiore
glavni trg piazza principale, centrale
glavni inženir l'ingegnere capo
glavno mesto (države) la capitale
glavno mesto dežele, pokrajine capoluogo di regione, di provincia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekon. glavna knjiga libro mastro, partitario
arhit. glavna ladja navata centrale
mat. glavna normala la grande normale
jur. glavna obravnava dibattimento
min. glavna ploskev somernosti simmetria centrale
petr. glavna rudnina minerale essenziale
gled., film. glavna oseba protagonista
kem. glavna sestavina principio attivo
med. glavna sestra caposala
glavna tema, točka quia
arhit. glavna vrata (palače) prodromo
rib. glavna vrv maestra
glavna sezona alta stagione
navt. glavni jambor albero maestro
film. glavni snemalec operatore di presa
voj. glavni stan Quartier Generale
lingv. glavni stavek proposizione principale, reggente
lingv. glavni števnik numerale cardinale
glavni ključ passe-partout, comunella
grad. glavni nosilni zid muro di spina
šol. glavni odmor ricreazione
hidravl. glavni odvodnik mandracchio
glavni predstavnik (struje itd.) capofila
elektr. glavni razdelilnik ripartitore
arhit. glavno stopnišče (v palačah) scala regia
strojn. glavno vreteno mandrino
navt. glavno jadro vela maestra

B) glávni (-a -o) m, f, n

1. (glavni) principale, capo, direttore:
govoriti z glavnim parlare col principale, col direttore

2. (glavno) la cosa principale, l'essenziale:
v glavnem quasi del tutto; in generale

gláven principal; cardinal; de la cabeza

glavni dobitek primer premio m; (fam) (premio m) gordo m
glavna jed (fam) plato m fuerte
glavno mesto capital f
glavni namen objetivo m principal
glavna knjiga (trg) libro m mayor
glavni oltar altar m mayor
glavna oseba (gledal) personaje m principal
glavna postaja estación f central
glavni stan (voj) cuartel m general
glavni števnik número m cardinal
glavni urad central f
glavna uš piojo m de la cabeza
glavni vhod entrada f principal

gláven -vna -o prid. capital; principal; cardinal
□ glavno mesto capitală
□ glavna cesta magistrală

gnil [iu] (-a, -o) faul; faulig; Faul- (sneg der Faulschnee, blato der Faulschlamm, mesto die Faulstelle); les: moderig; (razpadel) verrottet; (z gnilim strženom) kernfaul; figurativno faul
gnilo vreme das Matschwetter

Gordij samostalnik
zgodovina (glavno mesto Frigije) ▸ Gordion [Frígia fővárosa]

górnji (-a -e) adj.

1. superiore, alto:
gornja čeljust mascella superiore
gornje mesto città alta
geogr. gornji tok reke corso superiore del fiume
gornja Timava Timavo superiore, alto Timavo
pren. gornjih deset tisoč l'élite (del potere, del denaro)

2. (povrhnji, vrhnji) di sopra, disopra:
gornje oblačilo sopravveste

3. (prej naveden, omenjen) sopraccitato, predetto, suddetto; di cui sopra:
gornja meja massimale
navt. gornja paluba tolda
gornje jadro controranda
gornji krov cassero
gornji rob jadra testiera (della vela)

govoríti to speak (o of, about, z to, with); to tell; (pogovarjati se) to talk (z with, to, o about, of, over); to converse; (kramljati) to chat

glasno govoríti to talk loud, to speak in a loud voice
tiho govoríti to speak softly (ali in a soft voice)
govoríti angleški to speak English
slabo govoríti angleški to speak poor (ali broken) English
slabo govoríti o kom to speak ill of someone
kar naprej govoríti to keep (on) talking
odkrito, brez ovinkov govoríti to speak freely
govoríti o tem in onem, o raznem to talk nineteen to the dozen
uglajeno govoríti to be well-spoken
govoríti stenam (figurativno) to talk (ali to be talking) to a brick wall
govoríti o politiki to talk politics
tekoče govoríti to speak fluently
govoríti o čem drugem to change the subject
govoríti resnico to speak the truth, to tell the truth
govoríti brez priprave to speak extempore
govoríti v veter (figurativno) to waste one's breath
govoríti v imenu koga to be the spokesman of, to be the mouthpiece of
govoríti v korist koga to speak on (ali ZDA in) someone's behalf
govoríti polomljeno angleščino to speak broken English, to murder the English language
govoríti neumnosti to talk nonsense
šepetaje govoríti to speak in an undertone, to speak in a whisper
govoríti skozi nos to speak with a nasal twang
govoríti laži to tell lies (ali untruths)
govoríti sam s seboj to soliloquize
govoríti med štirimi očmi s kom to talk with someone in private
govoríti na pamet to speak from memory, to say something by heart (ali by rote)
obširno govoríti o to speak at length about (ali on), to descant, to expatiate on (ali upon)
otročje govoríti to drivel
govoríti kot papiga to parrot
govoríti preučeno za koga to speak above someone's head
govoríti tja v tri dni pogovorno to waffle, žargon to rabbit on
tu se govori angleški (napis) English spoken here
ko (ker) ravno govorimo o... since we are on the subject, since we happen to be talking about...
da niti ne govorimo o... to say nothing of...
ne govorimo več o tem!, nehajmo govoríti o tem! let us change (ali drop) the subject!
mi ne »govorimo« (smo sprti ipd.) we are not on speaking terms
o tem ni vredno govoríti it isn't worth speaking of
ona ne govorita več med seboj (sta sprta) they are no longer on speaking terms
govori! speak up!, speak out, out with it!
on ne more (ne zna) nehati govoríti he can never stop talking, he could talk the hind leg off a donkey
(on) govori, kot da bi ga navil he has the gift of the gab, he talks nineteen to the dozen
on malo govori he is a man of few words, (je boječ) he is tongue-tied
z njim se da govoríti he is someone you can talk to
z njim se ne da govoríti (figurativno) he will not listen to reason
po vsem mestu se govori o njih they are the talk of the town
govorilo se je o njegovi demisiji there have been rumours of his resignation
vse mesto govori o tem it is the talk of the town
govori se, da je zelo bogata she is said to be very rich
o njem se mnogo govori he is much talked about
to dejstvo govori zanj this fact tells in his favour
dejstva govoré sama the facts speak for themselves
to govori za in proti that cuts both ways
dejanja govore glasneje kot besede actions speak louder than words
vse govori za to, da... there is every reason to believe that...
to govori proti that tells against it
ne govorite z nikomer o tem! not a word to anyone about this!, keep this to yourself!
začeti govoríti o nekem predmetu to broach a subject
bi lahko govoril z Vami? could I have a word with you?
bi lahko govoril z g. X? could I see Mr. X
govorimo odkrito! let's speak frankly, let's lay (ali put) our cards on the table
kjer se veliko govori, se malo naredi least said, soonest mended
govoríti je srebro, molčati pa zlato the less said, the better
prav tako bi lahko govoril stenam figurativno I might as well speak to a brick wall
ti to meni govoriš! (= kot da jaz tega ne vem) you're telling me!

Granada samostalnik
(mesto v Španiji) ▸ Granada

gŕd (-a -o) adj.

A)

1. brutto; stonato, stridulo (voce); cattivo, sgradevole (odore); ripugnante, schifoso; sporco:
grd kot smrtni greh, kot strašilo brutto come il peccato, come il demonio

2. (ki ima negativne lastnosti v moralnem pogledu) cattivo, brutto, sconcio:
grdi naklepi cattive intenzioni
grde navade brutte, cattive abitudini
grde besede parole sconce, sgarbate
imeti grd jezik esere una malalingua
evf. imeti grdo bolezen avere una malattia venerea

3. (slab) brutto, cattivo:
grda cesta una cattiva strada
grdo vreme brutto, cattivo tempo
grda pomlad primavera piovosa

4. (ki vzbuja neprijeten občutek) brutto:
grdi spomini brutti ricordi

5. pren. (hud) brutto, forte, acuto; madornale:
grda bolečina forte dolore
grda napaka errore madornale
grda rana brutta ferita

6. (poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže)
grd lenuh un fannullone della più bell'acqua
grd skopuh spilorcio, avaraccio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
grd jezik linguaccia
grd padec cascata, capitombolo
grda beseda parolaccia
grda navada andazzo, malvezzo
grda šala bidone, tiro
grda ženska megera

B) gŕdi (-a -o) m, f, n
grdi, grda brutto, brutta
grdo il brutto
tudi grdo ima v umetnosti svoje mesto anche il brutto ha un suo posto nell'arte
spreti se do grdega avere un forte diverbio
hoditi ven v grdem uscire (di casa) col brutto tempo

gvajanski pridevnik
1. (o Gvajani in Gvajancih) ▸ guyanai
2. (o Francoski Gvajani) ▸ guyanai

hanzeatsk|i (-a, -o) hanseatisch; Hanse- (mesto die Hansestadt)

hercegovski pridevnik
(o Hercegovini in Hercegovcih) ▸ hercegovinai

hitéti (-ím) imperf. ➞ pohiteti

1. correre, affrettarsi:
hiteti domov, na vlak, v mesto correre a casa, a prendere il treno, in città

2. pren. (hitro se časovno odmikati) correre, volare, fuggire:
čas hiti il tempo vola

3. (hitro delati) affrettarsi (a); fare frettolosamente:
hiteti pospravljati affrettarsi a sparecchiare
hiteti z delom lavorare frettolosamente
pren. hiti počasi festina lente

hotelsk|i [é] (-a, -o) hauseigen, Hotel- (bar die Hotelbar, gost der Hotelgast, mesto die Hotelstadt, račun die Hotelrechnung, zgradba der Hotelbau, kuhinja die Hotelküche, nalepka der Hotelaufkleber, postelja das Hotelbett, restavracija das Hotelrestaurant, soba das Hotelzimmer, šola die Hotelfachschule, zmogljivosti die Hotelkapazität)

indijski pridevnik
(o Indiji in Indijcih) ▸ indiaiPodjetje si je v teh letih začelo utirati pot na indijski trg. ▸ Ezekben az években a vállalat elkezdett teret nyerni az indiai piacon.Kašmir je edina indijska država z večinskim muslimanskim prebivalstvom. ▸ Kasmír az egyetlen olyan indiai állam, ahol a lakosság többsége muszlim.Povezane iztočnice: indijska rupija

industrijsk|i (-a, -o) proizvodnja: fabrikmäßig, industriemäßig, industriell; Industrie- (gigant der Industriegigant, hrup der Industrielärm, koncern der Industriekonzern, odpadki množina der Industriemüll, proizvod das Industrieerzeugnis, das Industrieprodukt, proletariat das Industrieproletariat, raziskovalni institut das Industrieforschungsinstitut, standard die Industrienorm, tir das Industriegleis, doba das Industriezeitalter, država der Industriestaat, gošča der Industrieschlamm, lokacija der Industriestandort, pokrajina die Industrielandschaft, proizvodnja Industrieproduktion, psihologija die Industriepsychologie, sociologija Industriesoziologie, velesila die Industriemacht, zgradba der Industriebau, železnica die Industriebahn, odplake množina, Industrieabwässer množina, mesto die Industriestadt, podjetje das Industrieunternehmen, območje das Industriegebiet)

industríjski industrial

industríjska banka industrial bank
industríjska dežela, država industrial country
industríjske delnice industrial shares pl, industrials pl
industríjska firma industrial firm
industríjski kartel (koncern, monopol, okoliš) industrial cartel (concern, monopoly, area)
industríjski kralj, veljak industrial leader, captain of industry, ZDA pogovorno tycoon
industríjsko mesto industrial (ali manufacturing) town
industríjski obrat industrial (ali manufacturing) plant
industríjske obveznice industrial bonds pl
industríjske odplake industrial effluent
industríjsko organizacijsko planiranje industrial engineering
industríjski magnat pogovorno big shot, ZDA pogovorno tycoon
industríjsko podjetje industrial enterprise (ali undertaking), factory, plant, works pl
industríjski potencial industrial potential
industríjsko podorčje industrial area (ali region)
industríjski plin industrial gas
industríjski proizvod industrial product, manufacture
industríjska proizvodnja industrial production, industrial output
industríjska psihologija industrial psychology
industríjske rastline plants pl used for industrial purposes
industríjska razstava industrial exhibition
industríjska revolucija industrial revolution
industríjsko središče industrial centre
industríjski sejem industries fair
industríjska strokovna zveza ZDA industrial association
industríjska šola industrial school
industríjska veja branch of industry, manufacturing branch, industrial division
industríjska zbornica chamber of industry
industríjska četrt (mestna) industrial estate

invalid moški spol (-a …) der Behinderte (ein -r), der Invalide; der Körperbehinderte; glede na zaslužek: der Erwerbsbeschränkte
vojni invalid der Kriegsbeschädigte, der Kriegsversehrte ( ein -r)
civilni invalid vojne der Zivilbeschädigte ( ein -r)
-behinderter, -invalide (delni Teilinvalide, delovni Arbeitsinvalide, najtežji Schwerstbehinderter, težek Schwerbehinderter, Schwerkörperbehinderter)
delovno mesto za invalida der Pflichtplatz
biti invalid behindert sein, glede na delo: erwerbsunfähig sein (stoodstotno zu 100 % erwerbsunfähig)
zakon o zaposlovanju invalidov das Invalideneinstellungsgesetz

iranski pridevnik
(o Iranu in Irancih) ▸ irániPovezane iztočnice: iranski rial