Franja

where [wɛ́ə]

1. prislov, veznik, zaimek
kje, kam, kod; na katerem kraju; v katerem pogledu; na kakšen način; (tam) kjer, (tam) kamor

where from? odkod?
where to? kam?
from where odkoder
near where blizu (kraja), kjer
where did you get the information? kje ste dobili te informacije?
where do I come into it? kako pridem jaz v to (stvar, zadevo)?
go where you please! pojdi, kamor hočeš!
that is where you are mistaken tu se pa motite

2. samostalnik
kraj, mesto, prizorišče (nekega dogajanja)

wick² [wik] samostalnik
(zastarelo, razen v sestavljenkah) vas; pristava; mesto; okraj

žalôben (-bna -o) adj. fosco, lugubre; malinconico, mesto; monotono:
žalobna pokrajina un paesaggio monotono

žálosten (-tna -o) adj.

1. triste, desolato, mesto, sconsolato; doloroso:
do smrti, na smrt žalosten infinitamente triste
žalosten je zaradi smrti matere è sconsolato per la morte della madre
žalostna misel, novica pensiero doloroso, triste, mesta notizia
žalostne razmere condizioni tristi, desolate
žalostne izkušnje esperienze dolorose

2. (enoličen, pust; prazen, siv; meglen; medel) desolato, monotono; brullo; grigio; debole, fioco:
žalostna pokrajina un paesaggio desolato
žalosten jesenski dan una grigia giornata autunnale
žalostna razsvetljava illuminazione debole

3. (zelo slab; zelo nizek) pessimo, difettoso; striminzito; scarso:
hiša je v žalostnem stanju la casa è in pessime condizioni
žalostno znanje conoscenze difettose
žalostna udeležba na sestanku scarsa presenza alla riunione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lit.; pren., iron. vitez žalostne postave il cavaliere dalla triste figura
žalostni pripetljaji vicissitudini
zool. žalostna majna martino (Acridotheres tristis)
rel. žalostna Mati božja Madonna Addolorata
bot. žalostna vrba salice piangente (Salix babylonica)

город mesto;
за городом zunaj mesta, v naravi, na deželi;
за г. v naravo;
ни к селу, ни к городу neumestno, brez vzroka

град² (cksl.) mesto

мі́сто -а с., mésto -a s.

• вели́ке мі́сто vèlemésto

місце́вість -вості ж., kràj -ája m., mésto -a s., terén -a m.

• сільська́ місце́вість podežêlje

помещение n prostor, stanovanje, mesto; namestitev; nastanitev; naložitev (kapitala);
жилое п. stanovanje

ablösen

1. odluščiti, odstraniti, Wandgemälde: sneti, Chemie odtapljati, odcepiti; Technik ločiti; sich ablösen Belag: odstopati, odpadati, luščiti se

2. Verpflichtungen: odkupiti

3. jemanden, etwas: slediti (komu, čemu), naslediti (koga, kaj), (ersetzen) nadomestiti, zamenjati, stopiti na mesto (A wird abgelöst durch B B stopi na mesto Aja)

Abrechnungsstelle, die, obračunsko mesto

Abriebstelle, die, odrgnina, odrgnjeno mesto

accomodare

A) v. tr. (pres. accōmodo)

1. popraviti:
accomodare una strada, un vestito popraviti cesto, obleko

2. zgladiti, poravnati:
accomodare una lite poravnati spor

3. dati na mesto, razporediti:
accomodare i volumi in uno scaffale razporediti knjige na polici

B) v. intr. ugajati, ustrezati:
venga quando le accomoda pridite, kadar vam ustreza

C) ➞ accomodarsi v. rifl. (pres. mi accōmodo)

1. sesti:
si accomodi! izvolite sesti!

2. prilagoditi se, navaditi se:
è un tipo che si accomoda facilmente to je človek, ki se z lahkoto prilagaja

3. sporazumeti se:
sul prezzo ci accomoderemo glede cene se bomo že sporazumeli

advokatúra ž advokatura, odvetništvo, mesto advokata, odvetnika: moliti za -u

aguada ženski spol mesto za vodo, napajališče; akvarel

(pintura) a la aguada gvaš

Aix [ɛks] masculin mesto v Provansi

akròpola ž, akròpolj m, ȁkropolj m (gr. akropolis) akropola, mestni grad, gornje mesto

Alabastrōn oppidum (Ἀλαβαστρῶν πόλις) Alabastrsko mesto v egipč. Tebajidi: Plin., imenovano tudi Alabastrum -ī, n Alabaster: Plin.

Alger [alže] masculin mesto Alžir

Altstadt, die, staro mesto, stari del mesta