Franja

liber¹ -brī, m (iz *lŭber-, *lŭbh-ros, indoev. kor. *leu̯bh-, sor. z *leu̯p- lupiti; prim. gr. λέπω lupim, λέπος, λόπος, λοπός skorja, lupina, λεπίς, λοπίς luska, lupina, lat. lupīnum, lepōs, lepor, lepidus, sl. lub(je) = hr. lŭb, sl. lupiti = lit. lupù, lùpti, luõbas lubje, drevesna skorja, lubà deska, let. luõbs lupina, got. laufs = stvnem. loub = nem. Laub listje, stvnem. louba streha iz lubja, louft skorja, lubje, lupina)

1. lub, lik, v pl. = lubje, ličje: Mel., Hier., inde aliquot conligatas libris demittunt in tubulos fictiles Varr., obducuntur libro aut cortice trunci Ci., udoque docent inolescere libro V., l. tenuis, mollis O., liber est interior pars corticis, quae ligno cohaeret, in qua antiqui scribebant, de qua Vergilius: „altā liber aret in ulmo“; unde et liber dicitur, in quo scribimus, quia ante usum chartae (papirja) et membranorum (koženic, pergamentov) e libris arborum volumina (zvitki iz ličja) fiebant Isid. Od tod (ker so starodavniki pisali na ličje)

2. meton.
a) knjiga α) = obseg vseh listov kakega spisa, spis, razprava: mihi quidem ita iucunda huius libri confectio fuit, ut … Ci., dixi in eo libro, quem de rebus rusticis scripsi Ci., volvendi enim sunt libri cum aliorum tum in primis Catonis Ci., scripsisse tres libros ali versibus tres libros de aliqua re Ci., de eo libros fecisse multos Varr., iudicium illud ad libros vocare H. napelj(ev)ati na književnost = govoriti o književnosti, malum librum legere Cat., librum Platonis legere Sen. ph., Platonis liber, qui immortalitatem animae docet Fl., libri minus accurate scripti Macr. rokopisi, libri improbatae lectionis Ulp. (Dig.) prepovedane knjige. β) = del, oddelek, razdelek, odlomek kakega večjega spisa: quae essent, dictum est in libro superiore Ci., quibus rebus editis tres libri perfecti sunt de natura deorum Ci., versus … dicere coepit de libro Ennii annali sexto Q., in quarto libro docere Lact.; včasih z izpuščenim subst. liber: quia legi tuum nuper quartum (sc. librum) de finibus Ci., in tertio (sc. libro) de oratore ita scriptum est Q.
b) occ. α) libri Sibyllini ali pogosto samo libri Sibíline (sibilínske) knjige: adire libros Sibyllinos Ci. ali adire ad libros in adire libros L., inspicere libros L. (od tod inspectio librorum Vop.), libri fatales L.; o raznih drugih knjigah: libri Etruscorum Ci. verske knjige, se, cum legeret libros, recordatum esse vitio sibi tabernaculum captum fuisse Ci. avgurske knjige, liber caerimoniarum T. obrednik, nos autem in libris habemus creari ius esse Ci. ep. v pravnih knjigah. β) govor, pesem, veseloigra (komedija): Q. γ) popis(ek): quas (sc. litteras) ego Syracusis apud Carpinatium in litterarum allatarum libris … inveni Ci. δ) pismo, pisanje: Plin. iun., librum grandem verbis multis conscripsit N. ε) odpis, odredba, odlok: liber principis severus et tamen moderatus Plin. iun. ζ) pismo = pogodba: l. emptionis ali possessionis Vulg. kupno pismo.

limeta samostalnik
1. Citrus aurantifolia (drevo) ▸ lime, zöldcitrom, savanyú citrom
2. (plod) ▸ lime, zöldcitrom, savanyú citrom

limetin pridevnik
(v kulinariki) ▸ lime, zöldcitrom, lime-os

limonin pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ citromSopomenke: limonov

2. (v kulinariki) ▸ citrom, citromosSopomenke: limonov

3. (o plodu) ▸ citromSopomenke: limonov

4. (o snovi) ▸ citromSopomenke: limonov

5. (o barvi) ▸ citrom

limonov (-a, -o) Zitronen- (sok der Zitronensaft, krema die Zitronencreme, lupina die Zitronenschale, olje das Zitronenöl)

limonov pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ citromSopomenke: limonin

2. (v kulinariki) ▸ citrom, citromosSopomenke: limonin

3. (o plodu) ▸ citromSopomenke: limonin

4. (o snovi) ▸ citromSopomenke: limonin

limónov (of) lemon

limónov bonbon lemon drop
limónov sok lemon juice
kandirana limónova lupina candied lemon peel

lupínica (-e) f dem. od lupina piccolo guscio

mandarinin pridevnik
1. (v kulinariki) ▸ mandarinSopomenke: mandarinov

2. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ mandarinSopomenke: mandarinov

3. (o plodu) ▸ mandarin
4. (o snovi) ▸ mandarin

mehkužec samostalnik
1. ponavadi v množini (žival) ▸ puhatestű
2. izraža negativen odnos (občutljiv človek) ▸ puhány
Boks je šport, ki ni za mehkužce. ▸ A boksz nem puhányoknak való sport.
Mogoče menite, da je joga za mehkužce ali pa za tiste, ki se jim ne da zares vaditi. ▸ Talán úgy véli, a jóga a puhányoknak való, vagy azoknak, akik nem szeretnének igazán edzeni.

mūrex -icis, m (prim. gr. μύαξ, μυῖα klapavica)

1. užitni volek, bodljikav lupinar, ki ga pogosto najdemo v Sredozemskem morju: Baianus H.

2. škrlatnik (čokati volek, bodljikava bagrenka), morska školjka z zavito bodljikavo lupino, po kateri se loči od morske školjke, imenovane purpura: Plin.; njegova lupina (pesn.) kot Tritonova troba (tuba): O. ali Forkisova: Val. Fl.; rabljena kot posoda za tekočino: Mart. in kot okras votlin: O.; meton. škrlatni sok, škrlat, škrlatna barva, purpur: Phocaicus, Tyrius O., suave rubens V., lanae bis Afro (Gaetūlo) murice tinctae H.; konkr. škrlatno oblačilo Cod. Th.; pren.: velut murice probitatis inficit Ambr.

3. metaf. bodičaste stvari
a) bodičast rogljač ali skôpec (past): Val. Max., murices ferreos in terram defodere Cu.; štrleča bodica: armarium muricibus praefixum Gell.; železna bodica na uzdi: acutus Stat.
b) čer, kleč, greben, ostro kamenje: acuto in murice remi obnixi crepuere V., sternere forum muricibus Plin.

noce

A) m

1. bot. oreh (Juglans regia)

2. obrt orehovina

B) f

1. oreh (plod):
il guscio della noce orehova lupina
guscio di noce pren. šalj. majhen čoln
il mallo della noce zelena lupina orehov

2. ekst. bot. (drevo in plod):
noce d'India (cocco) kokosov oreh (Cocos crucifera)
noce moscata muškatni oreh (Myristica fragrans)
noce vomica bljuvača

3. ekst. (ime raznih sadežev):
noce di acagiù epatka
noce di cocco kokosov oreh

4. pren. košček

5. (goveji, telečji) oreh

6. pog. gleženj

C) agg. invar. orehovo rjav

oranža samostalnik
1. (plod) ▸ narancsSopomenke: pomaranča

2. Citrus x sinensis (drevo) ▸ narancs, narancsfaImajo tudi svojo plantažo, kjer rastejo ananasi, oranže, kruhovci ter številna zelišča in začimbe. ▸ Van egy saját ültetvényük is, amelyen ananász, narancs- és kenyérfa, valamint számos gyógy- és fűszernövény nő.
Sopomenke: pomaranča

orehov [é] (-a, -o) [Nuß] Nuss-, Walnuss (nadev die [Nußfüllung] Nussfüllung, lupina die [Nußschale] Nussschale, [Walnußschale] Walnussschale, jedrce der [Walnußkern] Walnusskern, olje das [Nußöl] Nussöl, pecivo das [Nußgebäck] Nussgebäck); [Nußbaum] Nussbaum-

oréhov nut-

oréhovo jedrce kernel
oréhove barve nut-coloured, nut-brown, (oči) hazel
oréhov les walnut wood, walnut
oréhov kolač walnut cake
oréhova lupina nutshell
oréhovo olje nut oil
oréhova torta walnut gateau, pl gateaux

oréhov de noix; de noyer, en noyer

orehovo jedrce amande ženski spol de noix
orehov les (bois moški spol de) noyer moški spol
orehova lupina coquille ženski spol (ali écale ženski spol) de noix
orehovo olje huile ženski spol de noix
orehovo pohištvo meubles moški spol množine en noyer
orehova potica gâteau moški spol aux noix

oréhov (-a -o) adj. di noce, della noce:
zelena orehova lupina il mallo della noce
orehova jedrca gherigli
les. orehov furnir impiallacciatura di noce

oréhov de nuez

orehove rjave barve de color nogal
orehovo jedro (lupina) almendra f (cáscara f) de nuez
orehovo olje (torta) aceite m (tarta f) de nuez
orehovo pohištvo muebles m pl de nogal

ostrig|a ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija die Auster
ameriška ostriga Amerikanische Auster
portugalska ostriga Portugiesische Auster
gojenje ostrig die Austernzucht
gojišče ostrig das Austernbett
lupina ostrige die Austernschale

ostríga huître ženski spol

gojišče ostrig parc moški spol à huîtres
gojenje ostrig ostréiculture ženski spol
lupina ostrige écaille ženski spol d'huître