Franja

about¹ [əbáut] prislov
naokoli, naokrog, nekje v bližini; približno

all about povsod
about and about sem ter tja, tu pa tam; ameriško zelo podobno, enako
to be about biti razširjen, prisostvovati; biti v teku; biti pokonci; biti zdrav
to be about to do s.th. pravkar nameravati kaj storiti
to bring about povzročiti, uresničiti, dokazati
to come about pripetiti, zgoditi se
vojska, ameriško about face poln obrat, na desno!
to hang about potepati se v bližini
vojska left about! na levo!
a long way about velik ovinek
much about več ali manj
vojska right about! na desno!
pogovorno about right še kar prav
rumours are about govori se, širijo se govorice
to send to the right about zapoditi, ošteti koga
to set about to do s.th. lotiti se česa, začeti kaj
vojska about turn poln obrat; na levo; ameriško na desno
what are you about? kaj počneš?, kaj nameravaš?
mind what you are about pazi se

about² [əbáut] predlog
okoli, okrog, o, pri

to beat about the bush ne priti z besedo na dan
go about your business! skrbi za svoje stvari!
to go the wrong way about s.th. lotiti se stvari z napačnega konca
she is about the house je nekje v hiši
to have no money about one ne imeti pri sebi denarja
I looked round about me pogledal sem naokrog
I'll see about it poskrbel bom za to
it's about time čas je že
be quick about it! podvizaj se!, pohiti!
what about it? kaj bi bilo s tem?
to have one's wits about one jasno misliti

accostare

A) v. tr. (pres. accōsto) približati, primakniti, primikati, dati (k):
accostare un mobile al muro primakniti kos pohištva k zidu
accostare una persona ogovoriti nekoga
accostare le imposte pripreti oknice

B) v. intr. navt. približati ladjo z bokom k drugi ladji ali k obrežju

C) ➞ accostarsi v. rifl. (pres. mi accōsto)

1. približati se, stopiti (k), postaviti se (k):
accostarsi al fuoco stopiti k ognju
accostarsi a un'idea, a un partito pren. postati pristaš neke ideje, stranke
accostarsi a un'arte pren. zanimati se za neko vejo umetnosti
accostarsi ai classici pren. lotiti se študija klasikov, poglobiti se v klasike
accostarsi ai Sacramenti relig. pristopiti k zakramentom

2. biti podoben, soroden:
un verde che si accosta all'azzurro zelena, ki prehaja v modro

adaptacija samostalnik
1. (prenova stavbe) ▸ felújítás, adaptációIzkazalo se je, da bi adaptacija zdajšnje stavbe projekt bistveno podražila. ▸ Kiderült, hogy a jelenlegi épület adaptációja jelentősen megdrágítaná a projektet.
Gostilna ne obratuje in je potrebna popolne adaptacije. ▸ A vendéglő nem működik, és teljes felújításra szorul.

2. v umetnosti (priredba) ▸ adaptáció, átdolgozásSopomenke: aranžma

3. ponavadi v športu (prilagoditev) ▸ alkalmazkodásVsa živa bitja premoremo veliko sposobnost adaptacije na neugodne razmere. ▸ Az összes élőlény képes nagymértékben alkalmazkodni a kedvezőtlen körülményekhez.

address¹ [ədrés] prehodni glagol
nasloviti, ogovoriti, nagovoriti, obrniti se (na koga); usmeriti (žogo pri golfu); napisati naslov

to address a lady dvoriti dami
to address o.s. to obrniti se na koga; lotiti se česa

affectō (adfectō) -āre -āvī -ātum (intens. glag. afficere, adficere)

1. spravljati se na kaj ali k čemu, segati po čem, prije(ma)ti za kaj: nulla datur dextrā adfectare (sc. navem) potestas V. približati se ji z roko; pogosto (in klas. le) pren.: iter (viam) affectare aliquo pot ub(i)rati, pristop iskati kam, meriti na kaj: eam affectas vias ut... Pl., hi gladiatorio animo ad me affectant viam Ter., quod iter adfectet, videtis Ci., viam adfectat Olympo (dat. = do nesmrtnosti) V., consulis litterae Romam adlatae se... gravi morbo adfectari L. da se ga je lotila huda bolezen; spes adfectandae eius rei L. spustiti se v to reč, ukvarjati se z njo; affectare mulierem Ap. h. lotiti se ženske.

2. pren.
a) za čim prizadevno stremeti, težiti, gnati se, potezati se za čim, hlepeti po čem, želeti pridobiti si koga ali kaj, skušati spraviti kaj pod svojo oblast, skušati dobiti koga na svojo stran, misliti na kaj, lastiti si kaj: munditiam, non affluentiam affectabat N., cur opus adfectas novum? O., ars, quam affectabat (Demosthenes) Val. Max., aff. elegantiam Graecae orationis Gell.; pogosto v slabem pomenu: adfectantes caelestia regna Gigantes O., aff. immortalitatem Cu., famam T., studia militum T. vdanost vojakov, civitates S., T., imperium, opes L., regnum L., Cu., regium nomen Suet., tyrannidem Q., bellum Hernicum L. želeti si vodstva v vojni s Hern., adf. easdem spes O. ali spem potiundae Africae L. gojiti; z ad: ad gloriam Tert., ad omnem malitiae suae scenam (sleparstvo) Tert.; z inf. = hoteti, kaniti, drzniti si: Pl., Sil., Stat. idr., non sidereas adfecto tangere sedes O.; z NCI: qui esse docti affectant Q. ki hočejo veljati za učenjake; z ut: Eutr., Ambr.
b) skušati doseči kaj posebnega, hliniti: Nero carminum quoque studium affectavit T. delal (kazal) se je tudi pesnika, aff. decus in dicendo Q., dicacitatem in deformibus lucris Suet. rad se kazati duhovitega pri...; poseb. pt. pf. affectātus 3 prihlinjen, prisiljen, izumetničen: subtilitas Q., affectata et parum naturalia Q., affectata aliis castitas, tibi ingenita et innata Plin. iun. Z dvojnim acc.: qui se divites affectant Aug., ki se delajo (kažejo) bogate; z ACI: homo, qui se divitem videri affectat Aug., ki se vede tako, da se zdi ljudem bogat. — Od tod adv. abl. affectātō s premislekom (namenom): Lamp.

affrontare

A) v. tr. (pres. affronto)

1. pogumno iti nad, izpostaviti se:
affrontare il nemico iti pogumno nad sovražnika
affrontare un pericolo izpostaviti se nevarnosti

2. lotiti, lotevati se, spoprijeti se:
affrontare un problema lotiti se problema

B) ➞ affrontarsi v. rifl. (pres. ci affrontiamo) spopasti, spopadati se

ago m (pl. -ghi)

1. igla, šivanka:
infilare l'ago vdeti šivanko
ago da cucire šivanka
cercare un ago in un pagliaio pren. iskati šivanko v slami, lotiti se nemogočega početja

2.
ago da reti lesena igla za pletenje mrež
ago torto kvačka
ago da siringa med. injekcijska igla
ago della bussola magnetna igla
ago della bilancia jeziček na tehtnici
ago dello scambio železn. kretnica

3. bot. iglica (na iglavcih)

4. zool. želo

5.
pesce ago zool. morsko šilo (Syngnathus acus)

analisi f

1. analiza; razčlenjevanje, razčlenitev:
analisi logica jezik stavčna analiza
analisi grammaticale jezik besedna analiza
analisi del sangue med. analiza krvi
analisi dell'urina med. analiza urina
analisi quantitativa, qualitativa kvalitativna, kvantitativna analiza
analisi spettrale, gravimetrica kem. spektralna, gravimetrična analiza

2. analiza, temeljit pregled, presoja, ocena:
procedere all'analisi di un fenomeno sociale lotiti se analize družbenega pojava
condurre un'accurata analisi di un problema temeljito razčleniti problem
analisi psicologica psihološka analiza
in ultima analisi v bistvu, konec koncev, navsezadnje

3. psihoanaliza

anfassen

1. prijeti; prijemati; sich (weich) anfassen biti (mehek) na otip

2. mit anfassen (helfen) poprijeti, pomagati

3. (in Angriff nehmen) etwas lotiti se česa, lotevati se česa; figurativ jemanden (hart, grob, [rauh] rau) anfassen prijeti (koga) (trdo, ostro)

Angriff, der, (-s, -e) napad (auf na), Heerwesen, Militär napad, naskok; Technik razjedanje, načenjanje; etwas in Angriff nehmen lotiti se (česa)

aplicar položiti na, prevleči; uporabiti, aplicirati; posvetiti, prisojati; dati (zaušnico); priznati

aplicar el oído (pazljivo) poslušati
aplicarse prizadevati si, lotiti se
aplicar a los studios poprijeti se študija

apply [əplái]

1. prehodni glagol (to)
položiti, priložiti; prilepiti; uporabiti; usmeriti

2. neprehodni glagol
posvetiti se, sklicevati se (to)
obrniti se (na koga) (for)
pogajati se, zaprositi za kaj (to)
prilagoditi se; tikati se; veljati

to apply brakes zavirati
to apply o.s. to prizadevati si; lotiti se
to apply one's mind to study pridno se učiti
that rule applies to all to pravilo velja za vse
this applies to you to se tiče tebe (vas)
apply to Mr. X javite se pri g. X
to apply a match to a candle prižgati svečo

arma f (pl. -mi)

1. orožje:
armi automatiche avtomatsko orožje
armi da fuoco strelno orožje
armi atomiche atomsko orožje
armi nucleari jedrsko orožje
armi bianche hladno orožje
porto d'armi orožni list
presentare le armi pozdraviti z orožjem
passare per le armi postreliti, ustreliti
compagno d'arma soborec, bojni tovariš
fatto d'armi oborožen boj, spopad
piazza d'armi vojaški poligon
uomo d'armi vojaški strokovnjak
andare sotto le armi iti k vojakom
chiamare sotto le armi poklicati pod orožje

2. pren. orožje:
arma a doppio taglio dvorezni meč
affilare le armi pripraviti se na boj
prendere le armi pripraviti se na vojno
deporre le armi odložiti orožje, prekiniti sovražnosti, vdati se
levarsi in armi upreti se z orožjem
essere alle prime armi biti začetnik, lotiti se novega podjetja

3. vojska:
armi mercenarie najemniška vojska

4. rod vojske:
l'arma azzurra letalstvo
l'arma di fanteria pehota
l'arma del genio inženirstvo
l'arma benemerita karabinjerji

around¹ [əráund] prislov
okoli, naokoli, približno
ameriško v bližini

all around povsod naokrog, okrog in okrog
to fool around brez cilja se potepati
around here tukaj nekje
to hang around biti v bližini
to get (ali come) around približati se
to get around to lotiti se česa
sleng stick around ostani v bližini!

axe¹, ax [æks] samostalnik
sekira
figurativno obglavljenje

to have an axe to grind zasledovati zasebne cilje, imeti nekaj za bregom
to put (ali fit) the axe in the helve rešiti uganko, doseči cilj
to apply the axe znižati proračun
to get the axe biti odpuščen, zgubiti službo
to hang up the axe na klin obesiti
to set (ali lay) the axe to the root of lotiti se zatiranja česa

ball¹ [bɔ:l] samostalnik
žoga, klobčič, kepa
anatomija plesno, blazina
anatomija peščaj; gruda

šport a good ball dober udarec
to catch the ball at (ali on) the bound spoznati priložnost, izrabiti položaj
ball of contention vzrok prepira
ball of the eye zrklo
ball of the knee anatomija pogačica
ball of the foot plesno, blazina
to have the ball at one's feet obvladati položaj
to keep the ball rolling (ali up) ohraniti stvar ali pogovor v teku
to make balls of s.th. narediti zmedo iz česa
to toss about the ball posplošiti pogovor
to take the ball before the bound prenagliti se
to play at the ball žogati se
on the ball spreten, uren
ameriško to have a lot on the ball biti zelo sposoben
vojska to load with ball ostro nabiti
ball and socket joint kroglasti zgib
šport ball out stranski avt
uncle three balls lastnik zastavljalnice
three (golden) balls znak zastavijalnice
to strike the ball under the line imeti smolo
to take up the ball lotiti se česa
the ball is with you vi ste (ti si) na vrsti (pri igri)

bat² [bæt] samostalnik
palica za kriket, baseball ipd., lopar; gorjača, krepelce; igrač, odbijalec (kriketa)

off one's own bat samostojen; na lastno odgovornost; brez tuje pomoči
at a rare (ali good) bat zelo urno, hitro
right off the bat nemudoma, takoj
ameriško to come to bat spoprijeti se s težko nalogo, lotiti se hudega problema
a good bat dober igralec kriketa
to be on the bat biti na vrsti za udarec
to be at bat figurativno biti pri krmilu, imeti oblast

beimachen: sich beimachen lotiti se (česa), (kommen) priti

be in neprehodni glagol
biti znotraj, biti doma; biti v ječi; ujeti se v zanko; biti oblečen v kaj; priti pravočasno; dospeti (pošta)

be in for pričakovati, nadejati se; vedeti; lotiti se česa; slabo naleteti
be in love biti zaljubljen