Franja

bradica samostalnik
1. lahko izraža pozitiven odnos (o obraznih dlakah) ▸ szakáll, kis szakállČarodej, ki je skakal po odru, je bil mlad, z lepo pristriženo bradico in bleščečim cilindrom. ▸ A színpadon ugrabugráló fiatal bűvésznek szépen nyírt kis szakálla és fényes cilindere volt.Okradeno dekle je tatu opisalo kot kakih 20 let starega fanta, suhe postave, koščenega obraza in temnih kratkih las s kratko bradico. ▸ A kirabolt lány leírása alapján a tolvaj 20 év körüli, vékony testalkatú, csontos arcú, sötét, rövid hajú és rövid szakállú fiú volt.Povezane iztočnice: kozja bradica

2. izraža pozitiven odnos (del glave) ▸ állNa rahlo preširoko čelo in špičasto bradico nanesemo nekaj rdečila v odtenku rožnega lesa. ▸ Az enyhén széles homlokra és hegyes állra felviszünk egy kis rózsafa színű pirosítót.Mali Luka je padel s postelje in si prebil bradico. ▸ A kis Luka leesett az ágyról és felhasította az állát.

brezov pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ nyírfaZa eno metlo potrebujem deset brezovih metlic, izdelam pa jo lahko s 'štilom' ali brez njega. ▸ Egy seprűhöz tíz nyírfaseprű szükséges, akár nyéllel, akár nyél nélkül is elkészítem.
Košare iz brezovega šibja se uporablja za skladiščenje ali za prenos stvari. ▸ A nyírfavesszőből készült kosarat tárolásra vagy különféle dolgok szállítására használják.
Sopomenke: brezin

2. (izdelan iz brezovega lesa) ▸ nyírfa
3. (o pijači) ▸ nyírfaPovezane iztočnice: brezov sok, brezova voda

4. (o snovi) ▸ nyírfa

brusilnic|a ženski spol (-e …) die Schleiferei, die Schleifanlage (lesa Holzschleifanlage)

bukov pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ bükk, bükkfaHodimo po prelepi naravi, med hrastovimi in bukovimi gozdovi, ki v višjih legah preidejo v smrekove in borove gozdove. ▸ A csodálatos természetben sétálunk, magasabban a tölgyeseket és a bükkfaerdőt fenyvesek váltják fel.

2. (izdelan iz bukovega lesa) ▸ bükk
3. (o barvi) ▸ bükk
4. neformalno, izraža negativen odnos (neumen; trapast) ▸ fafejű, tuskó
Song Meiling je pojasnila, da ima njen bukovi soprog približno toliko inteligence, karizme in voditeljskih lastnosti kot molzna krava. ▸ kontrastivno zanimivo Song Meiling elmondta, hogy fafejű férjének intelligenciája, karizmája és vezetői képessége annyi, mint egy fejőstehéné.

caesūra -ae, f (caedere)

1. sekanje, rezanje (lesa, drevja): Plin.; met.: recentes arundinum caesurae Plin. pravkar odrezano trstje.

2. metr. zareza sredi stopice, cezura: Prisc.

calx¹, calcis, f, redkeje m (prim. lat. calcāre, calcitrāre, calcar, calceus)

1. peta: Pers., Plin., calces deteris Pl., quadrupedemque citum ferrata calce fatigat V., z okovano peto = z ostrogo, calcemque terit iam calce V. mu je za petami; pri živalih kopito, parkelj: iumenta calces remittunt N. ritajo, calce petere H., calce ferire O., tollit se quadrupedes et calcibus auras verberat V. maha po zraku (s prednjima nogama); preg.: advorsum stimulum calces (sc. iactare) Ter. proti ostnu brcati = nespametno se upirati, pugnis et calcibus Ci. z vsemi štirimi = na vso moč, gr. πὺξ καὶ λάξ, calcem impingere rei Petr. brco dati čemu = opustiti kaj, na klin obesiti.

2. pren.
a) c. māli podnožje jambora: Vitr.
b) calces scaporum pete stopniščnega obrobja: Vitr.
c) narast starejšega lesa (ki se odtrga skupaj z mladiko): (surculus) avelli cum sua calce coeptus est Plin.

cardō -inis, m (prim. gr. κραδάω, κραδαίνω vihtim, maham, omahujem, κόρδαξ ples)

1. vratni tečaj, stežaj; pri starih Rimljanih so bili tečaji navpično v vrata zabiti roglji, tako da so se vrteli v blazinah, pritrjenih na podboju: Pl., Luc. fr., Varr. fr., Plin. idr., foribus cardo stridebat ahenis V., emoti procumbunt cardine postes V., cardinem vertere V., O. ali versare O. vrata odpreti (odpirati); od tod cardines
a) obdelani kosi lesa, ki se drug v drugega začepljajo: cardo masculus rogelj, čep, c. femina blazinica, teč: Vitr.
b) zvezana venčna konca: Plin.

2. astr. točka, okoli katere se kaj vrti, vrtišče, tečaj, najpogosteje severni tečaj: Vitr., Sen. tr., Lucan., Stat., c. caeli Varr. severni tečaj, cum sim sub cardine mundi O. pod severnim tečajem, duplex c. Ci. poet. zemeljska os z obema tečajema, cardines mundi Col., Plin. oba zemeljska tečaja; od tod tudi stran neba, stran sveta, pas: Stat., totidem (quattuor) mundi cardines Q., c. Eous, Hesperius, occiduus, medius Lucan., meridianus, occidentalis, septentrionalis Veg., frigoris Arn. mrzli pas, omnes illius cardinis populi Fl.; središče, center, o zemlji, ki je po prepričanju starodavnikov središče vesolja: Plin. (II, 64, 64), o mesecu: Plin. (II, 9, 6), c. convexitatis Plin. središče in težišče, hemisphaerii Varr.; anni c. Plin. poletni sončni obrat, poletni kres, temporum cardines Plin. obdobje letnih časov; extremus c. Sen. tr., Lucan. starost; pri zemljemercih mejna črta, razmejitvena črta, mejnica, mejilnica, ki so jo na polju potegnili od juga proti severu: Plin.; od tod mejna črta nasploh: qui... Anconam velut cardinem haberent L., terminus est nunc imperii vestri mons Taurus: quidquid intra eum cardinem est, nihil longinquum vobis videri debet L.

3. pren. vrtišče = preokret, glavna točka, glavna stvar, glavna okoliščina: Val. Max., Lact., Arn., haud tanto cessabit cardine rerum V. ob tolikšnem preokretu položaja, cardine summo verti Val. Fl. biti v največji nevarnosti, factorum in cardine summo Stat., causae, litium c. Aug., tantae rei cardinem in arte tua non videbam Aug.

casse-tête [kastɛt] masculin, invariable palica s svinčeno konico kot orožje; kij, buzdovan; pendrek; oglušujoč hrup; močno vino; figuré trd oreh, problem, uganka

casse-tête chinois igra s kombiniranjem koščkov lesa

cen|a¹ [é] ženski spol (-e …) der Preis; (višina cene) die Preislage; -preis (astronomska Mondpreis, brat(ov)ska Vorzugspreis, bruto Bruttopreis, cenilna Schätzungspreis/Schätzpreis, dampinška Dumpingpreis, diskontna Discountpreis, dnevna Tagespreis, domača Inlandspreis, drobnoprodajna Verbraucherpreis, enotna Einheitspreis, fantazijska Phantasiepreis, fiksna Festpreis, grosistična Großeinkaufspreis, intervencijska Interventionspreis, izklicna Ausrufungspreis/Ausrufpreis, izredna Ausnahmepreis, končna Konsumentenpreis/Verbraucherpreis, lastna Selbstkostenpreis/Kostenpreis, ljubiteljska Liebhaberpreis maloprodajna Einzelhandelspreis/Endverbraucherpreis/Ladenpreis, minimalna Mindestpreis, nabavna Anschaffungspreis/Einkaufspreis, najnižja Tiefstpreis, najvišja Höchstpreis, nakupna Kaufpreis, neto Nettopreis, nizka Billigpreis, oderuška Wucherpreis, odkupna Erfassungspreis, okvirna Richtpreis, osnovna Grundpreis, pavšalna Pauschalpreis, polna Vollpreis, posebno ugodna Vorzugspreis, povprečna Durchschnittspreis, prednaročniška Subskriptionspreis, previsoka, pretirana Apothekerpreis, prodajna Verkaufspreis, proizvodna Gestehungspreis/Herstellungspreis/Erzeugerpreis, smešno nizka Spottpreis, sramotna Schandpreis, subvencionirana Stützpreis, tovarniška Fabrikpreis, tržna Marktpreis, uvajalna Einführungspreis/Einstandspreis, veliko prenizka Schleuderpreis, višja Mehrpreis; bencina Benzinpreis, električnega toka Strompreis, kave Kaffeepreis, kurilnega olja Heizölpreis, lesa Holzpreis, nafte Erdölpreis, na svetovnem trgu Weltmarktpreis, penziona Pensionspreis, po katalogu Katalogpreis, po kosu Stückpreis, srebra Silberpreis, surove nafte Rohölpreis, žita Getreidepreis)
priporočena cena die Preisempfehlung
cena pada der Preis fällt, čemu etwas geht im Preis zurück
določitev cene die Preisbestimmung/Preisfestsetzung
izračun cene die Preisberechnung/Preiskalkulation
navedba cene die Preisangabe
nihanje cene die Preisschwankung
oblikovanje cene die Preisgestaltung/Preisbildung
obvezno označevanje cene die Auszeichnungspflicht
označitev cene die Preisauszeichnung
padec cene der Preissturz
popravek cene die Preiskorrektur
sprememba cene die Preisänderung
višina cene die Preishöhe
cenovni razred: die Preislage
vprašanje cene die Preisfrage
znižanje cene s strani kupca/najemnika itd.: der Preisabschlag, die Preisminderung, s strani prodajalca: die Preissenkung
znižati ceno im Preis herabsetzen, den Preis senken
zvišati ceno im Preis erhöhen
ponuditi nižjo (ugodnejšo) ceno kot kdo jemanden unterbieten
imeti dobro cen hoch/gut im Preis stehen
imeti trdno cen preisstabil sein
množina:
pretirano visoke cene die Preisüberhöhung
eksplozija cen die Preisexplosion
gibanje cen die Preisentwicklung/Preisbewegung
indeks cen der Preisindex
kontrola cen die Preisüberwachung/Preiskontrolle
navijanje cen die Preistreiberei
nivo cen das Preisniveau
oblikovanje cen die Preisgestaltung/Preisbildung
padec cen der Preissturz
pretiran dvig cen die Preisüberhöhung
pretirano dvigovanje cen der Preiswucher
primerjava cen der Preisvergleich
rast cen der Preisantrieb
stabiliziranje cen die Preisstabilisierung
stanje cen der Preisstand
subvenbcioniranje cen die Preisstützung
spirala cen in mezd die Preis-Lohn-Spirale
urad za kontrolo cen die Preisüberwachungsstelle
velik padec cen Preiseinbruch
vezanje maloprodajnih cen die Preisbindung
zamrznitev cen der Preisstopp
zbijanje cen die Preisdrückerei
znižanje cen die Preisermäßigung
zniževanje cen der Preisabbau
zvišanje cen die Preiserhöhung
zviševanje cen die Preissteigerung
označiti cene Preise auszeichnen
ki zvišuje cene preistreibend
ki zelo pazi na cene [preisbewußt] preisbewusst
glede:
dogovor glede cene die Preisabsprache
zahteva glede cene die Preisforderung
na:
pritisk na cene der Preisdruck
po:
po ceni zum Preis von
po ceni za naročnike zum Bezugspreis
po tej/taki ceni in dieser Preislage
po znižani ceni ermäßigt
po fiksnih cenah zu festen Preisen
pod:
pod cen unter Preis
prodajati pod ceno unter Preis verkaufen/den Markt drücken
daleč pod ceno zu Schleuderpreisen, zum Schleuderpreis, (skoraj zastonj) prodati: für ein Butterbrot verkaufen
prodajati/prodati globoko pod ceno abstoßen, verschleudern, verscherbeln
pri:
subvencija pri cen der [Preiszuschuß] Preiszuschuss
v:
razlika v ceni die Preisdifferenz/ der Preisunterschied
s/z:
označiti s ceno auspreisen
z vezano ceno preisgebunden
tablica s cen das Preisschildchen
s stalnimi cenami preisstabil

za fiksno ceno zum Festpreis
jamstvo za ceno die Preisgarantie
figurativno za nobeno ceno um keinen Preis/nie und nimmer
za vsako ceno um jeden Preis
figurativno vzdržati za vsako ceno durchhalten
tudi za ceno življenja koste es auch das Leben
zastran cene ➞ → glede

centrum -ī, n (gr. κέντρον) pravzaprav želo; od tod

1. circini c. krak šestila z ostjo, okrog katerega se vrti drugi krak: Vitr.

2. met.:
a) središče kroga: Vitr., Plin.
b) jedro (draguljev, lesa idr.): Plin.

citrus -ī, f (gr. κέδρος)

1. citronovec: Pall., Serv.

2. afr. drevo citer, tuja, klek, iz njegovega gostovlaknatega lesa so izdelovali najfinejše pohištvo: Varr., Lucan., Sen. ph., Plin.

crimen moški spol zločin, hudodelstvo

crimen de lesa majestad razžaljenje veličanstva
cometer un crimen zakriviti zločin

češminov pridevnik
1. (o grmu ali delu grma) ▸ borbolya
2. (v kulinariki) ▸ borbolya
3. (izdelan iz češminovega lesa) ▸ borbolya

češnja samostalnik
1. Prunus avium (drevo) ▸ cseresznye, cseresznyefaPovezane iztočnice: divja češnja

2. (plod) ▸ cseresznyePovezane iztočnice: briška češnja

3. neštevno (les) ▸ cseresznye, cseresznyefaPotrebujemo seveda tudi klekeljne, ki so narejeni iz češnje, slive ali javorja, skratka gladkega lesa brez grč. ▸ Természetesen szükség van csipkeverő orsókra is, amelyek készülhetnek cseresznyefából, szilvafából vagy juharfából, tehát sima, görcsmentes faanyagból.
Pohištvo je na voljo v barvi češnje, bukve ali svetlega oreha. ▸ Cseresznye-, bükk- vagy világos diószínben lehet kapni a bútort.

češnjev pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ cseresznye
2. (v kulinariki) ▸ cseresznye, cseresznyés
3. (izdelan iz češnjevega lesa) ▸ cseresznye, cseresznyefaBoki barke ob ležiščih niso oblečeni v umetno usnje, ampak so prekriti s češnjevim furnirjem. ▸ A fekhelyek mellett a hajó falát nem műbőr, hanem cseresznyefurnér borította.

4. (o barvi) ▸ cseresznye

dégraisser [degrɛse] verbe transitif odstraniti maščobo ali mastne madeže; kemično (o)čistiti; familier napraviti vitkega

dégraisser une pièce de bois obrezati kos lesa

delito moški spol prestopek, zločin

delito de lesa majestad razžaljenje veličanstva
cuerpo de(l) delito corpus delicti

destilacij|a ženski spol (-e …) die Destillation
suha destilacija trockene Destillation
suha destilacija lesa die Holzverkohlung
destilacija žganja die Branntweindestillation
druga destilacija žganja der Feinbrand

destilacija samostalnik
(kemijski postopek) ▸ desztilláció, desztillálás, lepárlásIz odpadlih vej, iglic in lubja z destilacijo pridobivajo eterično olje. ▸ A lehullott ágakból, tűlevelekből és kérgekből illóolajat állítanak elő.
Povezane iztočnice: destilacija z vodno paro, parna destilacija, suha destilacija

dorure [dɔrür] féminin pozlatitev; porumenitev (testa); pozlačeni okraski

ouvrier masculin en dorure pozlatar
dorure sur bois, sur métal pozlatitev lesa, kovine