uredíti (-ím) | uréjati (-am)
A) perf., imperf.
1. ordinare, regolare, sistemare, aggiustare:
urediti gradivo sistemare il materiale
2. acconciare; apparecchiare, assettare:
urediti sobo assettare la camera
urediti lase, pričesko acconciare i capelli
3. arrangiare, (ri)sistemare:
urediti nekdanji hlev v delavnico ristrutturare la ex stalla in laboratorio
4. redigere, curare l'edizione:
urediti zbornik curare l'edizione di una miscellanea
5. regolare, ordinare:
urediti pravopis regolare l'ortografia
urediti s predpisom, zakonom regolare per decreto, per legge
6. regolare, sistemare; sbrigare:
urediti račune regolare i conti
urediti formalnosti sbrigare le formalità
B) uredíti se (-ím se) | uréjati se (-am se) perf., imperf. refl. regolarsi; sistemarsi:
vreme se je uredilo il tempo è migliorato
lepo sta se uredila v stari hiši la coppia si è sistemata bene nella vecchia casa
C) uredíti si (-ím si) | uréjati si (-am si) perf., imperf. refl.
urediti si lase acconciarsi i capelli
urediti si obraz truccarsi, imbellettarsi
urediti si življenje collocarsi, sistemarsi
Zadetki iskanja
- urejevalnik samostalnik
(računalniški program) ▸ szerkesztő [program]urejevalnik datotek ▸ fájlszerkesztőurejevalnik teksta ▸ szövegszerkesztőurejevalnik preglednic ▸ táblázatszerkesztőurejevalnik zvoka ▸ hangszerkesztőurejevalnik slik ▸ képszerkesztőurejevalnik videa ▸ videószerkesztőurejevalnik registra ▸ adatbázis-szerkesztőuporaba urejevalnika ▸ szerkesztő használatavgrajen urejevalnik ▸ beépített szerkesztőgrafični urejevalnik ▸ grafikai szerkesztőspletni urejevalnik ▸ webszerkesztőzagnati urejevalnik ▸ szerkesztőt elindítuporabljati urejevalnik ▸ szerkesztőt használodpreti urejevalnik ▸ szerkesztőt megnyitNovice lahko shranimo v tekstovni obliki in prebiramo v urejevalniku Word. ▸ A híreket szöveges formátumban lehet elmenteni és Word szövegszerkesztőben lehet olvasni.
Za izdelavo spletnih strani je zelo pomembno, da spletni urejevalnik in grafični program lepo sodelujeta. ▸ A honlapkészítéshez nagyon fontos a webszerkesztő és a grafikai szoftver jó együttműködése.
Povezane iztočnice: urejevalnik besedil - uročiti glagol
1. (začarati z magijo) ▸ megátkoz, megbabonáz, bűvöluročiti s pogledom ▸ szemmel verZlobna vila iz hudobije uroči Trnuljčico s prerokbo, da se bo na šestnajsti rojstni dan zbodla v prst in za vekomaj zaspala, rešil pa jo bo lahko edino princ na belem konju. ▸ A gonosz tündér megátkozza Csipkerózsikát, hogy amikor a tizenhatodik életévét betölti, szúrja meg az ujját és merüljön örök álomba, és csak a fehér lovon érkező herceg mentheti majd meg.
Sopomenke: začarati
2. (očarati; prevzeti) ▸ bűvöl, megbabonázpogled uroči ▸ megbabonáz a tekintetemesto uroči ▸ elbűvöl a városuročiti poslušalce ▸ elbűvöli a közönségeturočiti moškega ▸ megbabonázza a férfitČudovite zgodbe se lepo podajo sanjskemu otoku na jugu Grčije, ki svoje obiskovalce uroči s svojim čarom. ▸ A gyönyörű történetek illenek a Görögország déli részén található mesés szigethez, amely elbűvöli látogatóit.
3. (prinesti nesrečo) približek prevedka ▸ rossz szerencsét hoz
Prihod staršev pa bi lahko uročil njen nastop proti Williamsovi. ▸ Ha a szülei ott lennének, az nem hozna szerencsét a Williams elleni fellépésén. - uspéti (uspèm) | uspévati (-am) perf., imperf.
1. riuscire; aver successo, sfondare:
uspeti v poklicu riuscire nella professione
z novim proizvodom smo uspeli col nuovo prodotto abbiamo sfondato
izlet je uspel la gita ha avuto successo, è stata un successone
2. (z nedoločnikom za izražanje hotenega dejanja) riuscire:
uspeti rešiti riuscire a salvare
komaj sem jo uspel prepričati sono riuscito a malapena a convincerla
3. uspevati (imeti pogoje za rast; razvijati se) attecchire, allignare; crescere, prosperare:
v teh krajih pšenica ne uspeva da queste parti il grano non attecchisce
dojenček lepo uspeva il neonato cresce bene - včéraj adv. ieri (tudi pren.):
včeraj zjutraj, včeraj zvečer ieri mattina, iersera
spominjam se, kot bi bilo včeraj ricordo come fosse ieri
pren. včeraj je bila še otrok, zdaj je lepo dekle ieri era ancora una bambina, oggi una magnifica ragazza
pren. ljudje od včeraj gente di vedute superate, conservatori
pren. ti ljudje niso od včeraj sono gente navigata, non dei pivelli
saj nismo od včeraj non siamo mica nati ieri! - vedenj|e [ê] srednji spol (-a …) das Verhalten (grozilno/svarilno živalstvo, zoologija Drohverhalten, instinktivno Instinktverhalten, napačno/neustrezno Fehlverhalten, potrošnikov Verbraucherverhalten, v skladu z vlogo Rollenverhalten), die Verhaltensweise, die Haltung (protestno Protesthaltung); das Benehmen, v šoli: das Betragen (ocena za vedenje die Betragensnote)
lepo vedenje die Artigkeit, pravila: der Benimm
afektirano vedenje das Getue
neotesano vedenje die Rüpelei
nešportno vedenje die Unsportlichkeit
vedenje pri mizi Tischmanieren množina
pravilo za vedenje die Verhaltensregel - vedénje conducta f
lepo vedenje buenos modales m pl; buenas maneras f pl
olikano vedenje modales m pl distinguidos, urbanidad f
dostojno vedenje conducta f formal; buena educación f
neolikano vedenje ineducación f - vedênje behaviour; manners pl; bearing, conduct; deportment
biti lepega, vzornega vedênja to be wellmannered (ali well-behaved)
lepo vedênje (olika) good manners pl
slabo vedênje misconduct
neolikano vedênje bad manners pl
biti slabega, neolikanega vedênja to be ill-mannered (ali rude) - vedênje conduite ženski spol , comportement moški spol , tenue ženski spol
lepo vedenje bonne conduite, bonnes manières, bonne tenue, savoir-vivre moški spol
olikano, fino vedenje manières distinguées
nedostojno, neolikano vedenje inconduite ženski spol - vêsti (vêdem) conduire, mener, guider
vesti se se conduire, se comporter, se tenir
lepo (slabo) se vesti bien (mal) se conduire, se comporter, se tenir
znati se vesti v družbi avoir du savoir-vivre, savoir se tenir dans le monde, connaître les usages du monde - vêsti (vêdem) conducir; guiar
vesti se comportarse; portarse; conducirse
lepo (slabo) se vesti conducirse (ali portarse) bien (mal)
znati se vesti v družbi tener buenas maneras, saber (com)portarse - vklápljati (-am) | vklópiti (-im)
A) imperf., perf.
1. elektr. accendere; inserire:
vklapljati električno peč accendere la stufa elettrica
2. strojn. innestare, ingranare:
vklapljati zavore innestare i freni
3. (vstavljati, vstaviti) inserire, introdurre, immettere:
arhitekt rad vklaplja različne materiale l'architetto ama inserire vari materiali
B) vklápljati se (-am se) | vklópiti se (-im se) imperf., perf. refl. (skladati se) accordarsi; combinarsi; inserirsi:
dvorec se lepo vklaplja v pokrajino la palazzina si accorda egregiamente col paesaggio - vključeváti (-újem) | vkljúčiti (-im)
A) imperf., perf.
1. inserire, innestare; accendere, avviare:
stroj vključimo in izključimo avtomatsko la macchina si avvia, si arresta automaticamente
2. incorporare, annettere; includere, comprendere:
ta zakon vključuje pravico do samoodločbe la legge comprende il diritto all'autodeterminazione
3. introdurre, inserire:
vključevati novince v delo introdurre i nuovi operai al lavoro
B) vključeváti se (-újem se) | vkljúčiti se (-im se) imperf., perf. refl.
1. diventar membro (di), aderire (a):
vključevati se v strokovna društva diventar membro di associazioni professionali
vključevati se v moderna gibanja aderire ai movimenti moderni
2. inserirsi, integrarsi:
naselje se lepo vključuje v pokrajino l'abitato si inserisce magnificamente nel paesaggio - vrem|e [ê] srednji spol (-éna …) das Wetter (aprilsko Aprilwetter, deževno Regenwetter, jesensko Herbstwetter, ostudno Sauwetter, pasje Hundewetter, poletno Sommerwetter, pomladno Frühlingswetter, primerno za kopanje Badewetter, za letenje Flugwetter, za potovanje Reisewetter, za pristajanje Landewetter), die Witterung; (vremensko stanje) die Wetterlage; (vremenski procesi) das Wettergeschehen
lepo vreme gutes Wetter, schönes Wetter
slabo vreme schlechtes Wetter, Schlechtwetter
bog vrema der Wettergott
fronta slabega vrema die Schlechtwetterfront
izboljšanje vrema die Wetterverbesserung
obdobje lepega vrema die Schönwetterperiode
obdobje slabega vrema die Schlechtwetterperiode
območje lepega vrema die Schönwetterlage
območje slabega vrema das Wetterloch, das Schlechtwettergebiet
poslabšanje vrema die Wetterverschlechterung
preobrat vrema der Wetterumschwung
sprememba vrema die Wetteränderung
ob vsakem vremu bei jedem Wetter
polet/let v slabem vremu der Schlechtwetterflug
čaranje za vreme der Wetterzauber
če bo vreme slabo bei Schlechtwetter
ki se spozna na vreme wetterkundig
ki vpliva na vreme wetterwirksam
občutljiv za vreme wetterfühlig, wetterempfindlich
občutljivost za vreme medicina die Wetterfühligkeit
vplivati na vreme wetterwirksam sein - vrême weather
aprilsko vrême April weather
lepo (deževno, ustaljeno ali stalno, nestanovitno) vrême fine ali fair (rainy, settled, unsettled) weather
spremenljivo vrême changeable weather
megleno, sivo vrême foggy (ali hazy) weather
hladno in vlažno vrême raw weather
grdo (slabo) vrême dirty ali nasty (bad) weather
pasje vrême foul (ali nasty) weather
pri vsakem vrêmenu in all weathers
v mokrem vrêmenu in wet weather
sprememba vrêmena weather change
napoved vrêmena weather forecast
kakšno grdo vrême! what beastly weather
odporen proti (slabemu) vrêmenu weatherproof
kakšno vrême je? what is the weather like?
lepo vrême je it is fine weather
lepo vrême bo ostalo, bo držalo it will keep fine
vrême kaže na lepo (na dež) we are in for a spell of fine weather (of rainy weather)
pri takem vrêmenu ne hôdi ven! you must not go out in such (ali in this) weather!
kljubovati vrêmenu to defy the weather
če bo vrême (dovolilo) weather permitting
izpostaviti vrêmenu to expose to the weather, to weather
naleteti na lepo (grdo) vrême to meet good (bad) weather
vrême se še ni ustalilo the weather is not settled yet - vrême temps moški spol
aprilsko vreme temps d'avril, temps changeant comme en avril
deževno vreme temps pluvieux (ali de pluie)
lepo (slabo) vreme beau (mauvais ali vilain) temps
nestanovitno vreme temps variable (ali changeant)
pusto vreme temps maussade
pasje vreme un temps de chien
pri lepem vremenu par beau temps
pri vsakem vremenu par tous les temps
kakšno vreme je danes? quel temps fait-il aujourd'hui?, comment est le temps aujourd'hui?, quel temps avons-nous aujourd'hui?
lepo (slabo) vreme je il fait beau (mauvais) temps, le temps est beau (mauvais)
vreme dobro obeta, kaže le temps est prometteur
vreme bo spet lepo le temps se remet au beau
vreme se kvari, slabša le temps se gâte
vreme se bo spremenilo le temps va changer
vreme se bo držalo le temps se maintiendra
vreme kaže na dež (na sneg) le temps est à la pluie (à la neige)
izboljšanje (poslabšanje) vremena amélioration ženski spol (aggravation ženski spol) du temps - vrême (-éna) n tempo; stagione:
lepo, grdo vreme tempo bello, brutto
pasje vreme tempo da cani, da lupi, tempaccio
toplo, hladno, deževno vreme stagione calda, fredda, piovosa
vreme se kisa il tempo si sta guastando
če bo vreme primerno tempo permettendo - vrême tiempo m
pri lepem vremenu con buen tiempo, haciendo buen tiempo
pri ugodnem vremenu con tiempo favorable
lepo (slabo, grdo) vreme buen (mal) tiempo
pri vsakem vremenu con todo tiempo
deževno (pasje) vreme tiempo de lluvias (fam de perros)
izboljšanje (poslabšanje) vremena mejoría f (empeoramiento m) del tiempo
kakšno vreme je? ¿qué tiempo hace?
lepo (slabo) vreme je hace buen (mal) tiempo
vreme dobro obeta (kaže) el tiempo es prometedor
vreme bo zoper lepo vuele a hacer buen tiempo
vreme se bo spremenilo el tiempo va a cambiar
opazovati vreme observar el tiempo - vzdígniti (-em) | vzdigováti (-újem)
A) perf., imperf.
1. alzare, sollevare, levare:
vzdigniti roko v pozdrav alzare la mano in segno di saluto
vzdigniti sidro in odpluti levare l'ancora e partire
2. (narediti, delati višje) alzare:
vzdigniti hišo za nadstropje alzare la casa di un piano
3. sollevare:
vzdigniti bolnika sollevare il malato
pog. vzdigniti iz postelje svegliare, buttare giù dal letto
vulg. vzdigni no že rit e alzati!
4. (spraviti, spravljati na višjo stopnjo) aumentare, accrescere; ekst. elevare:
vzdigniti cene aumentare i prezzi
vzdigniti prodajo accrescere le vendite
vzdigniti življenjsko raven elevare il tenore di vita
5. (sprejeti, sprejemati naročeno, shranjeno) prelevare, ritirare:
vzdigniti pismo na pošti ritirare la lettera alla posta
6. (dvigniti, dvigovati v upor) sollevare
7. (povzročiti, povzročati) suscitare, creare, fare:
vulg. vzdigniti hrup, preplah fare chiasso, casino; creare panico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vzdigniti koga (razburiti, vznevoljiti) irritare
pren. vzdigniti glave alzare la testa, farsi insolente
pren. vzdigniti jadra levare le vele, andarsene
vzdigniti nos mettere il broncio, offendersi
pren. vzdigniti veliko prahu sollevare un polverone
vzdigovati prst ammonire, minacciare
vzdigniti oči, pogled h komu guardare qcn.
vzdigniti roko nad koga, proti komu alzare la mano su qcn.; colpire, picchiare qcn.
hitreje vzdigovati noge andare più veloce
vzdigovati svet s tečajev scombussolare, sconvolgere i principi convalidati
vzdigovati koga v nebesa portare, levare qcn. alle stelle
B) vzdígniti se (-em se) | vzdigováti se (-újem se) perf., imperf. refl.
1. alzarsi, levarsi, sollevarsi:
pog. vzdigniti se od mize, s postelje alzarsi da tavola, dal letto
2. (pojaviti, pojavljati se) spuntare, insorgere:
v srcu se mu vzdigne dvom, sum nel suo cuore spunta la speranza, il dubbio
3. (s smiselnim osebkom v dajalniku čutiti, začutiti slabost) avere, dare il voltastomaco:
v želodcu se mu je vzdignilo ob tistem neredu un disordine da fargli venire il voltastomaco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gastr. testo se je lepo vzdignilo (vzhajalo) la pasta ha lievitato bene
pren. v gledališču se je spet vzdignila zavesa il teatro ha riaperto
pren. vzdigniti se nad povprečje sollevarsi al di sopra della mediocrità
živo srebro se je močno vzdignilo la temperatura è salita di molto - začenja|ti se [é] (-m se) začeti se (allmählich) anfangen, beginnen, dobro, slabo: (einen guten/schlechten) Anfang nehmen; sneženje, deževje, ropot: einsetzen, jutro, večer, čas: anbrechen
lepo se začenjati gut anfangen