Franja

Zadetki iskanja

  • uredíti (-ím) | uréjati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. ordinare, regolare, sistemare, aggiustare:
    urediti gradivo sistemare il materiale

    2. acconciare; apparecchiare, assettare:
    urediti sobo assettare la camera
    urediti lase, pričesko acconciare i capelli

    3. arrangiare, (ri)sistemare:
    urediti nekdanji hlev v delavnico ristrutturare la ex stalla in laboratorio

    4. redigere, curare l'edizione:
    urediti zbornik curare l'edizione di una miscellanea

    5. regolare, ordinare:
    urediti pravopis regolare l'ortografia
    urediti s predpisom, zakonom regolare per decreto, per legge

    6. regolare, sistemare; sbrigare:
    urediti račune regolare i conti
    urediti formalnosti sbrigare le formalità

    B) uredíti se (-ím se) | uréjati se (-am se) perf., imperf. refl. regolarsi; sistemarsi:
    vreme se je uredilo il tempo è migliorato
    lepo sta se uredila v stari hiši la coppia si è sistemata bene nella vecchia casa

    C) uredíti si (-ím si) | uréjati si (-am si) perf., imperf. refl.
    urediti si lase acconciarsi i capelli
    urediti si obraz truccarsi, imbellettarsi
    urediti si življenje collocarsi, sistemarsi
  • urejevalnik samostalnik
    (računalniški program) ▸ szerkesztő [program]
    urejevalnik datotek ▸ fájlszerkesztő
    urejevalnik teksta ▸ szövegszerkesztő
    urejevalnik preglednic ▸ táblázatszerkesztő
    urejevalnik zvoka ▸ hangszerkesztő
    urejevalnik slik ▸ képszerkesztő
    urejevalnik videa ▸ videószerkesztő
    urejevalnik registra ▸ adatbázis-szerkesztő
    uporaba urejevalnika ▸ szerkesztő használata
    vgrajen urejevalnik ▸ beépített szerkesztő
    grafični urejevalnik ▸ grafikai szerkesztő
    spletni urejevalnik ▸ webszerkesztő
    zagnati urejevalnik ▸ szerkesztőt elindít
    uporabljati urejevalnik ▸ szerkesztőt használ
    odpreti urejevalnik ▸ szerkesztőt megnyit
    Novice lahko shranimo v tekstovni obliki in prebiramo v urejevalniku Word. ▸ A híreket szöveges formátumban lehet elmenteni és Word szövegszerkesztőben lehet olvasni.
    Za izdelavo spletnih strani je zelo pomembno, da spletni urejevalnik in grafični program lepo sodelujeta. ▸ A honlapkészítéshez nagyon fontos a webszerkesztő és a grafikai szoftver jó együttműködése.
    Povezane iztočnice: urejevalnik besedil
  • uročiti glagol
    1. (začarati z magijo) ▸ megátkoz, megbabonáz, bűvöl
    uročiti s pogledom ▸ szemmel ver
    Zlobna vila iz hudobije uroči Trnuljčico s prerokbo, da se bo na šestnajsti rojstni dan zbodla v prst in za vekomaj zaspala, rešil pa jo bo lahko edino princ na belem konju. ▸ A gonosz tündér megátkozza Csipkerózsikát, hogy amikor a tizenhatodik életévét betölti, szúrja meg az ujját és merüljön örök álomba, és csak a fehér lovon érkező herceg mentheti majd meg.
    Sopomenke: začarati

    2. (očarati; prevzeti) ▸ bűvöl, megbabonáz
    pogled uroči ▸ megbabonáz a tekintete
    mesto uroči ▸ elbűvöl a város
    uročiti poslušalce ▸ elbűvöli a közönséget
    uročiti moškega ▸ megbabonázza a férfit
    Čudovite zgodbe se lepo podajo sanjskemu otoku na jugu Grčije, ki svoje obiskovalce uroči s svojim čarom. ▸ A gyönyörű történetek illenek a Görögország déli részén található mesés szigethez, amely elbűvöli látogatóit.

    3. (prinesti nesrečo) približek prevedkarossz szerencsét hoz
    Prihod staršev pa bi lahko uročil njen nastop proti Williamsovi. ▸ Ha a szülei ott lennének, az nem hozna szerencsét a Williams elleni fellépésén.
  • uspéti (uspèm) | uspévati (-am) perf., imperf.

    1. riuscire; aver successo, sfondare:
    uspeti v poklicu riuscire nella professione
    z novim proizvodom smo uspeli col nuovo prodotto abbiamo sfondato
    izlet je uspel la gita ha avuto successo, è stata un successone

    2. (z nedoločnikom za izražanje hotenega dejanja) riuscire:
    uspeti rešiti riuscire a salvare
    komaj sem jo uspel prepričati sono riuscito a malapena a convincerla

    3. uspevati (imeti pogoje za rast; razvijati se) attecchire, allignare; crescere, prosperare:
    v teh krajih pšenica ne uspeva da queste parti il grano non attecchisce
    dojenček lepo uspeva il neonato cresce bene
  • včéraj adv. ieri (tudi pren.):
    včeraj zjutraj, včeraj zvečer ieri mattina, iersera
    spominjam se, kot bi bilo včeraj ricordo come fosse ieri
    pren. včeraj je bila še otrok, zdaj je lepo dekle ieri era ancora una bambina, oggi una magnifica ragazza
    pren. ljudje od včeraj gente di vedute superate, conservatori
    pren. ti ljudje niso od včeraj sono gente navigata, non dei pivelli
    saj nismo od včeraj non siamo mica nati ieri!
  • vedenj|e [ê] srednji spol (-a …) das Verhalten (grozilno/svarilno živalstvo, zoologija Drohverhalten, instinktivno Instinktverhalten, napačno/neustrezno Fehlverhalten, potrošnikov Verbraucherverhalten, v skladu z vlogo Rollenverhalten), die Verhaltensweise, die Haltung (protestno Protesthaltung); das Benehmen, v šoli: das Betragen (ocena za vedenje die Betragensnote)
    lepo vedenje die Artigkeit, pravila: der Benimm
    afektirano vedenje das Getue
    neotesano vedenje die Rüpelei
    nešportno vedenje die Unsportlichkeit
    vedenje pri mizi Tischmanieren množina
    pravilo za vedenje die Verhaltensregel
  • vedénje conducta f

    lepo vedenje buenos modales m pl; buenas maneras f pl
    olikano vedenje modales m pl distinguidos, urbanidad f
    dostojno vedenje conducta f formal; buena educación f
    neolikano vedenje ineducación f
  • vedênje behaviour; manners pl; bearing, conduct; deportment

    biti lepega, vzornega vedênja to be wellmannered (ali well-behaved)
    lepo vedênje (olika) good manners pl
    slabo vedênje misconduct
    neolikano vedênje bad manners pl
    biti slabega, neolikanega vedênja to be ill-mannered (ali rude)
  • vedênje conduite ženski spol , comportement moški spol , tenue ženski spol

    lepo vedenje bonne conduite, bonnes manières, bonne tenue, savoir-vivre moški spol
    olikano, fino vedenje manières distinguées
    nedostojno, neolikano vedenje inconduite ženski spol
  • vêsti (vêdem) conduire, mener, guider

    vesti se se conduire, se comporter, se tenir
    lepo (slabo) se vesti bien (mal) se conduire, se comporter, se tenir
    znati se vesti v družbi avoir du savoir-vivre, savoir se tenir dans le monde, connaître les usages du monde
  • vêsti (vêdem) conducir; guiar

    vesti se comportarse; portarse; conducirse
    lepo (slabo) se vesti conducirse (ali portarse) bien (mal)
    znati se vesti v družbi tener buenas maneras, saber (com)portarse
  • vklápljati (-am) | vklópiti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. elektr. accendere; inserire:
    vklapljati električno peč accendere la stufa elettrica

    2. strojn. innestare, ingranare:
    vklapljati zavore innestare i freni

    3. (vstavljati, vstaviti) inserire, introdurre, immettere:
    arhitekt rad vklaplja različne materiale l'architetto ama inserire vari materiali

    B) vklápljati se (-am se) | vklópiti se (-im se) imperf., perf. refl. (skladati se) accordarsi; combinarsi; inserirsi:
    dvorec se lepo vklaplja v pokrajino la palazzina si accorda egregiamente col paesaggio
  • vključeváti (-újem) | vkljúčiti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. inserire, innestare; accendere, avviare:
    stroj vključimo in izključimo avtomatsko la macchina si avvia, si arresta automaticamente

    2. incorporare, annettere; includere, comprendere:
    ta zakon vključuje pravico do samoodločbe la legge comprende il diritto all'autodeterminazione

    3. introdurre, inserire:
    vključevati novince v delo introdurre i nuovi operai al lavoro

    B) vključeváti se (-újem se) | vkljúčiti se (-im se) imperf., perf. refl.

    1. diventar membro (di), aderire (a):
    vključevati se v strokovna društva diventar membro di associazioni professionali
    vključevati se v moderna gibanja aderire ai movimenti moderni

    2. inserirsi, integrarsi:
    naselje se lepo vključuje v pokrajino l'abitato si inserisce magnificamente nel paesaggio
  • vrem|e [ê] srednji spol (-éna …) das Wetter (aprilsko Aprilwetter, deževno Regenwetter, jesensko Herbstwetter, ostudno Sauwetter, pasje Hundewetter, poletno Sommerwetter, pomladno Frühlingswetter, primerno za kopanje Badewetter, za letenje Flugwetter, za potovanje Reisewetter, za pristajanje Landewetter), die Witterung; (vremensko stanje) die Wetterlage; (vremenski procesi) das Wettergeschehen
    lepo vreme gutes Wetter, schönes Wetter
    slabo vreme schlechtes Wetter, Schlechtwetter
    bog vrema der Wettergott
    fronta slabega vrema die Schlechtwetterfront
    izboljšanje vrema die Wetterverbesserung
    obdobje lepega vrema die Schönwetterperiode
    obdobje slabega vrema die Schlechtwetterperiode
    območje lepega vrema die Schönwetterlage
    območje slabega vrema das Wetterloch, das Schlechtwettergebiet
    poslabšanje vrema die Wetterverschlechterung
    preobrat vrema der Wetterumschwung
    sprememba vrema die Wetteränderung
    ob vsakem vremu bei jedem Wetter
    polet/let v slabem vremu der Schlechtwetterflug
    čaranje za vreme der Wetterzauber
    če bo vreme slabo bei Schlechtwetter
    ki se spozna na vreme wetterkundig
    ki vpliva na vreme wetterwirksam
    občutljiv za vreme wetterfühlig, wetterempfindlich
    občutljivost za vreme medicina die Wetterfühligkeit
    vplivati na vreme wetterwirksam sein
  • vrême weather

    aprilsko vrême April weather
    lepo (deževno, ustaljeno ali stalno, nestanovitno) vrême fine ali fair (rainy, settled, unsettled) weather
    spremenljivo vrême changeable weather
    megleno, sivo vrême foggy (ali hazy) weather
    hladno in vlažno vrême raw weather
    grdo (slabo) vrême dirty ali nasty (bad) weather
    pasje vrême foul (ali nasty) weather
    pri vsakem vrêmenu in all weathers
    v mokrem vrêmenu in wet weather
    sprememba vrêmena weather change
    napoved vrêmena weather forecast
    kakšno grdo vrême! what beastly weather
    odporen proti (slabemu) vrêmenu weatherproof
    kakšno vrême je? what is the weather like?
    lepo vrême je it is fine weather
    lepo vrême bo ostalo, bo držalo it will keep fine
    vrême kaže na lepo (na dež) we are in for a spell of fine weather (of rainy weather)
    pri takem vrêmenu ne hôdi ven! you must not go out in such (ali in this) weather!
    kljubovati vrêmenu to defy the weather
    če bo vrême (dovolilo) weather permitting
    izpostaviti vrêmenu to expose to the weather, to weather
    naleteti na lepo (grdo) vrême to meet good (bad) weather
    vrême se še ni ustalilo the weather is not settled yet
  • vrême temps moški spol

    aprilsko vreme temps d'avril, temps changeant comme en avril
    deževno vreme temps pluvieux (ali de pluie)
    lepo (slabo) vreme beau (mauvais ali vilain) temps
    nestanovitno vreme temps variable (ali changeant)
    pusto vreme temps maussade
    pasje vreme un temps de chien
    pri lepem vremenu par beau temps
    pri vsakem vremenu par tous les temps
    kakšno vreme je danes? quel temps fait-il aujourd'hui?, comment est le temps aujourd'hui?, quel temps avons-nous aujourd'hui?
    lepo (slabo) vreme je il fait beau (mauvais) temps, le temps est beau (mauvais)
    vreme dobro obeta, kaže le temps est prometteur
    vreme bo spet lepo le temps se remet au beau
    vreme se kvari, slabša le temps se gâte
    vreme se bo spremenilo le temps va changer
    vreme se bo držalo le temps se maintiendra
    vreme kaže na dež (na sneg) le temps est à la pluie (à la neige)
    izboljšanje (poslabšanje) vremena amélioration ženski spol (aggravation ženski spol) du temps
  • vrême (-éna) n tempo; stagione:
    lepo, grdo vreme tempo bello, brutto
    pasje vreme tempo da cani, da lupi, tempaccio
    toplo, hladno, deževno vreme stagione calda, fredda, piovosa
    vreme se kisa il tempo si sta guastando
    če bo vreme primerno tempo permettendo
  • vrême tiempo m

    pri lepem vremenu con buen tiempo, haciendo buen tiempo
    pri ugodnem vremenu con tiempo favorable
    lepo (slabo, grdo) vreme buen (mal) tiempo
    pri vsakem vremenu con todo tiempo
    deževno (pasje) vreme tiempo de lluvias (fam de perros)
    izboljšanje (poslabšanje) vremena mejoría f (empeoramiento m) del tiempo
    kakšno vreme je? ¿qué tiempo hace?
    lepo (slabo) vreme je hace buen (mal) tiempo
    vreme dobro obeta (kaže) el tiempo es prometedor
    vreme bo zoper lepo vuele a hacer buen tiempo
    vreme se bo spremenilo el tiempo va a cambiar
    opazovati vreme observar el tiempo
  • vzdígniti (-em) | vzdigováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. alzare, sollevare, levare:
    vzdigniti roko v pozdrav alzare la mano in segno di saluto
    vzdigniti sidro in odpluti levare l'ancora e partire

    2. (narediti, delati višje) alzare:
    vzdigniti hišo za nadstropje alzare la casa di un piano

    3. sollevare:
    vzdigniti bolnika sollevare il malato
    pog. vzdigniti iz postelje svegliare, buttare giù dal letto
    vulg. vzdigni no že rit e alzati!

    4. (spraviti, spravljati na višjo stopnjo) aumentare, accrescere; ekst. elevare:
    vzdigniti cene aumentare i prezzi
    vzdigniti prodajo accrescere le vendite
    vzdigniti življenjsko raven elevare il tenore di vita

    5. (sprejeti, sprejemati naročeno, shranjeno) prelevare, ritirare:
    vzdigniti pismo na pošti ritirare la lettera alla posta

    6. (dvigniti, dvigovati v upor) sollevare

    7. (povzročiti, povzročati) suscitare, creare, fare:
    vulg. vzdigniti hrup, preplah fare chiasso, casino; creare panico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vzdigniti koga (razburiti, vznevoljiti) irritare
    pren. vzdigniti glave alzare la testa, farsi insolente
    pren. vzdigniti jadra levare le vele, andarsene
    vzdigniti nos mettere il broncio, offendersi
    pren. vzdigniti veliko prahu sollevare un polverone
    vzdigovati prst ammonire, minacciare
    vzdigniti oči, pogled h komu guardare qcn.
    vzdigniti roko nad koga, proti komu alzare la mano su qcn.; colpire, picchiare qcn.
    hitreje vzdigovati noge andare più veloce
    vzdigovati svet s tečajev scombussolare, sconvolgere i principi convalidati
    vzdigovati koga v nebesa portare, levare qcn. alle stelle

    B) vzdígniti se (-em se) | vzdigováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. alzarsi, levarsi, sollevarsi:
    pog. vzdigniti se od mize, s postelje alzarsi da tavola, dal letto

    2. (pojaviti, pojavljati se) spuntare, insorgere:
    v srcu se mu vzdigne dvom, sum nel suo cuore spunta la speranza, il dubbio

    3. (s smiselnim osebkom v dajalniku čutiti, začutiti slabost) avere, dare il voltastomaco:
    v želodcu se mu je vzdignilo ob tistem neredu un disordine da fargli venire il voltastomaco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    gastr. testo se je lepo vzdignilo (vzhajalo) la pasta ha lievitato bene
    pren. v gledališču se je spet vzdignila zavesa il teatro ha riaperto
    pren. vzdigniti se nad povprečje sollevarsi al di sopra della mediocrità
    živo srebro se je močno vzdignilo la temperatura è salita di molto
  • začenja|ti se [é] (-m se) začeti se (allmählich) anfangen, beginnen, dobro, slabo: (einen guten/schlechten) Anfang nehmen; sneženje, deževje, ropot: einsetzen, jutro, večer, čas: anbrechen
    lepo se začenjati gut anfangen