Franja

shapely [šéipli] pridevnik
lepih, skladnih oblik, lepo proporcioniran, lepo grajen, postaven; someren

shine¹ [šáin] samostalnik
(sončni) sij, sijaj, blišč, lesk
figurativno prestiž; lepo vreme; čiščenje čevljev
sleng prepir, direndaj, hrup; senzacija
ameriško objestno dejanje, burka
ameriško, sleng nagnjenost, naklonjenost, kaprica (to za)

to give s.o.'s shoes a shine očistiti, naloščiti komu čevlje
we will go, rain or shine šli bomo ob vsakem vremenu
have a shine? čiščenje čevljev, prosim?
to kick up no end of a shine sleng delati velik kraval
to put a good shine on one's shoes bleščeče si naloščiti čevlje
to take the shine out of s.o. zatemniti, zasenčiti koga, nadkriliti, prekositi koga; odvzeti čar novosti (out of s.th. čemu)
to take a shine to s.o. dobiti simpatije za koga

silver-tongued [sílvətʌŋd] pridevnik
ki lepo, prepričljivo, vešče govori; zlatoust, sladkobeseden

skȉtiti -īm
1. poviti v šopek
2. okrasiti, lepo napisati: skititi pismo

soit [swa] conjonction bodisi; mathématiques vzemimo da; to je, namreč; interjection (izg. [swat]) naj bo! no, prav! lepo!

soit que bodisi da
soit qu'il vienne ou qu'il ne vienne pas bodisi da pride ali ne pride
ainsi soit-il! tako bodi! amen!
il a perdu une forte somme, soit un million izgubil je veliko vsoto, namreč en milijon
soit, pour te faire plaisir! naj bo, prav, tebi na ljubo!

spath [spat] masculin, minéralogie, mines mineral, ki se lepó kolje v več smereh

splendidus 3, adv. -ē (splendēre)

1. blesteč (se), bleščeč (se), bliščeč (se), lesketajoč (se), svetlikajoč (se), svetleč (se), sijoč, sijajen, svetel, žareč, žaren, leščeč se, (b)leskoten, migljajoč, utripajoč, mežikajoč (naspr. sordidus, foedus ipd.): Sen. tr., Mart., Fr., Front. idr., stellae Enn. ap. Varr., signa caeli, lumina solis Lucr., caelum Plin., Lucifer splendidior O., sol splendidior Tib., splendidissimus candor (sc. zodiaka (živalskega kroga, zverokroga)) Ci., fons Bandusiae splendidior vitro H., Galatea splendidior vitro O., splendida bilis H. kakor steklo bleščeč se (svetel), domus Cat., domus splendida luxu V., cultus Q., vestis Petr., splendida palla croco O., splendida (sc. od zlata) bracchia O., ornare magnifice splendideque convivium Ci., apparatus splendidissime expositus Petr.

2. metaf.
a) bleščeč, sijajen, krasen, lep: in villa ac domo nihil splendidum Ci., res secundas splendidiores facit amicitia Ci., splendidissima civitas N., splendidae urbes Amm., (sc. Atticus) splendidus, non sumptuosus N. ki ljubi blišč (ki ima rad lepe stvari), ne potraten, ornate splendideque facere Ci., qui istum splendide receperant Corn., splendide se gerere Vell. sijajno gospodariti (hiševati), ut neque … parum se splendide gesserit neque … N. da ni niti premalo sijajno nastopal, niti … , splendidius gerere bellum Auct. b. Alx., splendidius exsequi Gell.
b) sijajen = izvrsten, imeniten, odličen, slaven, sloveč, slovit, ugleden, (po)znan, dostojen, dostojanstven, spoštovanje vzbujajoč: Auct. b. Alx., Cels., Lamp., Amm. idr., Calidius eques Romanus splendidus Ci., homo … propter virtutem splendidus Ci., in splendidissimis ingeniis Ci., militiae splendida facta O., s criptores carmine foedo splendida facta linunt O., dominus splendidior H. zavidanja vrednejši, rectius hoc et splendidius multo est H. in mi zagotavlja (pridobiva) več slave in užitka, splendida fama Pr., equestri, sed splendido genere natus Vell., acta aetas honeste ac splendide Ci. slavno, quibus (sc. auctoritatis praemiis) qui splendide usi sunt Ci., splendide mendax … virgo H. sebi v slavo, femina splendide nata Plin. iun. imenitnega rodu, multi splendidissima nati Sen. ph., splendidissime maritavit Suet.
c) zveneč, čist, jasen, starejše jaren: vox Ci.
d) (o govoru) sijajen, izvrsten, čvrst, živ, jasen, razločen: ratio dicendi, oratio Ci., splendida facere iudicia H. izreči sijajno sodbo (sc. sijajno glede na leskotni sodni stol, zlato žezlo idr.), od tod = slovesno sodbo, splendida loca Amm. jasni (sijajni, izvrstni) izreki (retorjev), splendide loqui Ci.
e) (b)leskoten, lepo zveneč, blagoglasen, lepoglasen: non tam solido quam splendido nomine Ci., splendida culpae verba O.

stòlovač m, stòlovača ž širok, lepo izdelan stol z naslonjalom: vezir sjedi u pojastučenu -u, pojastučenoj -i

sub-contumēliōsē, adv. (sub in contumēliōsē) nekoliko sramotno (žaljivo), nič kaj lepo (čedno): subcontumeliose tractatur noster Publius Ci. ep.

swell mob [swélmɔb] samostalnik
pogovorno hohštaplerji, lepo oblečeni lopovi, sleparji, kriminalci

thrive^* [ɵráiv] neprehodni glagol
rasti, poganjati, uspevati, bujno rasti, lepo se razvijati
figurativno cveteti, uspevati, imeti uspeh, obogateti
figurativno visoko se povzpeti

tire¹ [táiə]

1. samostalnik
zastarelo (lepa) obleka; nakit, okras (na glavi)

2. prehodni glagol
lepo obleči; okrasiti, nakititi

tornito agg. ekst. lepo oblikovan

turn² [tə:n]

1. prehodni glagol
(za)vrteti (v krogu); obrniti, obračati, narobe obrniti; preobrniti, prekopati; odbiti, odvrniti; spremeniti smer, dati drugo smer; odločiti; spremeniti (v), predrugačiti, pretvoriti; prevesti (tekst); skisati (mleko); prekoračiti, preiti; obiti
vojska obkoliti; izogniti se; zaviti okoli, obrniti, nameriti (korak itd.); napotiti, nagnati, spoditi (into v)
šport delati (prekuce, salte, kolo); otopiti, skrhati (nož); naščuvati, nahujskati (against proti)
zmešati (glavo), zmesti, znoriti
ekonomija v denar spraviti, unovčiti; stružiti, zaokrogliti, zaobliti, dati okroglo obliko; lepo oblikovati
figurativno lepo formulirati (stavek)
zastarelo speljati na kriva pota, zapeljati; spreobrniti

2. neprehodni glagol
vrteti se, dati se vrteti; obračati se, obrniti se; prevračati se, prevrniti se
figurativno postaviti se na glavo; postati omotičen; zaviti, kreniti, napraviti zavoj; zateči se (to k)
obrniti se, pogledati nazaj; oprijeti se, lotiti se, ukvarjati se; spremeniti se, spremeniti naravo; skisati se (mleko), postati (žaltav itd.), pokvariti se; stružiti se, postati top, skrhati se (nož)
zastarelo prebegniti, postati uskok (odpadnik, dezerter)

to turn an attack vojska odbiti napad
to turn the (ali one's) back (up)on hrbet obrniti (pokazati); obrniti se proč od
to turn bankrupt priti pod stečaj (v konkurz), bankrotirati, doživeti bankrot, priti na boben
he turned many books in his life figurativno mnogo je prebral v svojem življenju
to turn s.o.'s brain znoriti koga
his brain has turned with overwork zmešalo se mu je zaradi čezmernega dela
to turn bridle obrniti se, začeti se umikati
to turn bear (bull) ekonomija špekulirati na padec (dvig) cen in tečajev na borzi
to turn into cash spraviti v denar (gotovino), unovčiti
to turn the cat in the pan figurativno stvar (že nekako) urediti, v red spraviti
to turn Catholic postati katoličan
to turn the cheek figurativno obrniti (nastaviti) tudi drugo lice, požreti (kaj) zaradi (ljubega) miru
to turn one's coat figurativno obrniti, obračati plašč (po vetru)
he turned his coat izneveril se je svoji stranki, postal je odpadnik
to have an old overcoat turned dati si obrniti star površnik
turned commas narekovaj
to turn colour spremeniti barvo (postati bled ali rdeč)
to turn a compliment napraviti lep poklon (kompliment)
to turn a street corner zaviti okoli uličnega vogala
to turn the corner figurativno srečno prebroditi krizo
to turn a difficulty izogniti se težavi, obiti težavo
to turn a deaf ear narediti se gluhega (to za), ne hoteti slišati
to turn to a dictionary zateči se k slovarju
to turn to the doctor obrniti se na (konsultirati) zdravnika
to turn the edge of a knife skrhati nož
to turn the edge of a remark napraviti opazko manj ostro, omiliti opazko
to turn English into Slovene prevesti iz angleščine v slovenščino
to turn king's (ameriško state's) evidence pravno postati glavna obremenilna priča
he is just turning 50 pravkar je prekoračil 50. leto
to turn a film snemati film
to turn one's face to the wall obrniti obraz proti steni, figurativno biti pripravljen za smrt, (hoteti) umreti
to turn the enemy's flank obiti sovražnikov bok
to turn s.o.'s tiank figurativno prelisičiti koga, premagati koga v debati
to turn one's flght northwards usmeriti svoj polet proti severu
to turn ground prekopati zemljo
his hair has turned grey osivel je
to turn one's hand to s.th. lotiti se, oprijeti se česa
she can turn her hand to anything ona je zelo spretna, praktična
not to turn a hand to help s.o. s prstom ne migniti, da bi komu pomagali
my head turns vse se mi vrti v glavi
his head turned with the success uspeh mu je stopil v glavo
to turn one's head obrniti glavo, pogledati nazaj
to turn s.o.'s head zmešati komu glavo
to turn headsprings šport delati (vrteti) kolesa
to turn head over heels prekucniti se, prekopicniti se
to turn s.o.'s heart figurativno pregovoriti koga
to turn s.th. inside out obrniti kaj (narobe), zvrniti kaj
the joke was turned against me šala je letela name
the key won't turn ključ se ne mara zavrteti
the leaves are beginning to turn listje začenja spreminjati barve
to turn to the left obrniti se, kreniti, zaviti na levo
to turn loose odvezati, izpustiti koga (na prostost); popustiti; ameriško streljati, ustreliti
to turn s.o. mad napraviti koga blaznega
you will turn me mad zblaznel, znorel bom zaradi vas
the milk has turned (sour) mleko se je skisalo
the warm weather has turned the milk (sour) toplo vreme je skisalo mleko
to turn s.th. in one's mind premišljevati kaj
to turn pale postati bled
it turned her pale prebledela je ob tem
to turn an honest penny živeti od poštenega dela (zaslužka)
to turn s.th. to one's profit obrniti kaj v svojo korist, izkoristiti kaj
to turn rancid postati žaltav
to turn s.o. to religion spreobrniti koga (k veri)
to turn and rend napasti s sramotenjem
to turn the scale nagniti tehtnico, figurativno odločifi (kaj)
to turn s.o. sick povzročiti komu slabost
she turned sick slabo ji je postalo, morala je bruhati; zbolela je
to turn a somersault napraviti prekuc, salto
to turn one's steps home kreniti domov
my stomach turns (at) želodec se mi obrača (ob), vzdiguje se mi
it turns my stomach ob tem se mi obrača želodec
to turn a table leg stružiti nogo za mizo
to turn the tables (up)on s.o. figurativno obrniti argumente proti komu, obrniti položaj
to turn tail obrniti se, stisniti rep med noge, zbežati
the tide has turned nastopila je oseka, figurativno sreča se je obrnila (se obrača)
to turn one's thumb down figurativno odkloniti, ne hoteti
to turn traitor postati izdajalec
to turn turtle navtika, sleng prevrniti se
to turn upon s.th. biti odvisen od česa
to turn everything upside down postaviti vse na glavo
the boat turned upside down čoln se je prevrnil
my umbrella turned inside out dežnik se mi je obrnil (sprevrgel)
to turn a Latin verse skovati latinski stih
to turn water into wine spremeniti vodo v vino
my coat won't turn water moj plašč ni nepremočljiv
I don't know which way to turn ne vem, po kateri poti naj krenem, figurativno ne vem ne kod ne kam; ne vem, kaj naj naredim
to turn a wheel (za)vrteti kolo
the wheel turns kolo se vrti
the wind has turned zapihal je drug veter (tudi figurativno)
the whole world has turned topsy-turvy cel svet je postavljen na glavo
this wood turns well ta les se dobro struži
even a worm will turn figurativno tudi najmirnejši človek se brani, če je napaden

ulíčiti se ùlīčīm se lepo se napraviti

umhegen skrbeti za, lepo ravnati z

urbanidad ženski spol vljudnost, olikanost, lepo vedenje

falta de urbanidad pomanjkanje vzgoje ali olike

urbanity [ə:bǽniti] samostalnik
vljudnost, ljubeznivost, olikanost, uglajenost, lepo vedenje
zastarelo duhovit humor

vestire

A) v. tr. (pres. vēsto)

1. obleči, oblačiti

2. ekst. obleči, oblačiti (oskrbeti z oblačili):
una sartoria che veste una scelta clientela krojaški salon, ki oblači izbrano klientelo

3. obleči, oblačiti se (tudi ekst.):
vestire l'abito talare obleči talar, postati duhovnik
vestire la toga postati sodnik, odvetnik

4. lepo stati; pristajati, prilegati se (obleka):
il cappotto ti veste perfettamente plašč ti odlično pristaja

5. pren. prevleči

6. pren. pokriti, obleči, odeti:
la primavera ha vestito di verde la campagna pomlad je pokrajino odela v zeleno

7. pren. okrasiti

B) v. intr. preobleči, oblačiti se; nositi obleke:
vestire alla moda oblačiti se po modi
vestire di blu, di grigio oblačiti se v modro, v sivo
saper vestire okusno se oblačiti
sapere di che panni veste qcn. vedeti, kako se kdo oblači; pren. videti komu pod kožo

C) ➞ vestirsi v. rifl. (pres. mi vēsto)

1. obleči, oblačiti se (tudi ekst.):
vestirsi per un ballo obleči se za na ples
vestirsi dal miglior sarto della città oblačiti se pri najboljšem krojaču v mestu

2. obleči uradno oblačilo, uniformo:
vestirsi della divisa obleči uniformo, iti v vojsko
vestirsi della toga obleči sodniško, odvetniško togo, postati sodnik, odvetnik

3. pren. pokriti se, odeti se:
la campagna si veste di verde polje zeleni, se odeva v zeleno

Č) m

1. obleke; garderoba

2. oblačenje (način)

vielmals mnogokrat, dostikrat; danken usw.: prav lepo