Franja

back¹ [bæk] samostalnik
hrbet, hrbtišče; zadnja, spodnja stran; naslonilo, hrbtnik; velik čeber, sod
šport branilec, zaščitnik

at the back za
behind the back of s.o. figurativno za hrbtom komu
the back of beyond zelo daleč od tod
to break the back of s.th. opraviti glavni del naloge
to be cast on one's back doživeti poraz
back and belly obleka in hrana
the Backs parki za študentskimi domovi v Cambridgeu
to get to the back izslediti vzroke
to have s.o. on one's back imeti koga na vratu
to give (ali make) a back pripogniti se
I can make neither back nor edge of him ne spoznam se v njem
at the back of one's mind podzavestno
to be on one's back ležati bolan
to be thoroughly on one's back biti popolnoma na koncu
to put one's back into z vso vnemo se lotiti
to put up one's back razhuditi se
to see the back of s.o. znebiti se koga
to bave a strong back veliko prenesti
to turn one's back upon s.o. obračati hrbet komu, zapustiti koga
to get one's back up trdovratno se upirati
with one's back to the wall v hudi stiski

baigner [bɛnje] verbe transitif kopati; namakati, namočiti; orositi; oblivati; verbe intransitif namakati se, plavati v čem, biti potopljen (v tekočini); figuré biti prevzet, prežet s čim

se baigner kopati se (na prostem)
baigner son doigt malade dans l'eau chaude pomočiti svoj bolni prst v toplo vodo
aller se baigner iti se kopat, iti na kopanje
les cerises baignent dans l'eau-de-vie češnje se namakajo v žganju
baigner dans son sang ležati v (svoji) krvi, biti ves okrvavljen
se baigner dans le sang napraviti pokol, masaker
la Seine baigne Paris Sena namaka, teče skozi Pariz
la Manche baigne les rivages de la Normandie Rokavski preliv obliva obale Normandije
baigné de larmes, de sueur ves v solzah, v znoju
baigné de soleil kopajoč se v soncu

bas¹ [bɑ] adverbe nizko, globoko; tiho

en bas spodaj
d'en bas od spodaj
en bas de ob, na vznožju
ici-bas tu doli, na Zemlji
par en bas navzdol (k)
là-bas tam doli
plus bas bolj spodaj, niže, kasneje (v knjigi)
chapeau bas! klobuk dol!
bas les mains, bas les pattes! (familier) roke, prste proč! nehajte z grožnjami!
à bas la tyrannie! dol s tiranijo!
chanter trop bas prenizko peti
couler bas potopiti (se)
être à bas ležati na tleh, figuré pasti v vodo (npr. načrt)
ce malade est bien bas s tem bolnikom je zelo slabó, ta bolnik ne bo dolgo
mettre bas odložiti; figuré (vstran) odriniti; položiti (les armes orožje); priznati poraz; povreči (o živali), skotiti
mettre chapeau bas odkriti se, figuré priznati komu nadmoč
mettre pavillon bas spustiti zastavo, figuré vdati se
mettre, jeter à bas vreči na tla, po-, zrušiti, uničiti
mettre quelqu'un plus bas que terre ponižati, omalovaževati koga z obrekovanjem
parler tout bas čisto tiho govoriti, šepetati
tomber bas nizko pasti; (termometer) pasti pod ničlo
tomber en bas de l'échelle, de son cheval pasti z lestve, s konja
traiter les gens de haut en bas zviška ravnati z ljudmi
l'avion vole bas letalo leti nizko
regarder quelqu'un de bas en haut pogledati koga od nog do glave, s pogledom koga meriti

beam¹ [bi:m] samostalnik
bruno, tram, prečnik; gred; prečka; gredelnica; rogovila; rožiček; stropnik; tkalski navoj; največja širina ladje; žarek; smehljaj; radijski signal (za letala); radij delovanja

to kick (ali strike) the beam biti nepomemben
to be on one's beam ends biti pred polomom, v stiski, v slabem položaju; navtika ležati na boku (ladja)
beam headlight žaromet
a beam in one's eye velika napaka
on the beam na pravi poti; sleng točen, natančen
to be off the beam zaiti, zgrešiti pot
ameriško, vulgarno to be off one's beam znoreti
beam sea bočni val
beam wind bočni veter

bebrüten valiti (tudi figurativ); Eier bebrüten ležati na jajcih, valiti

Bett, das,

1. postelja, zu Bett bringen spraviti v posteljo, dati spat; zu Bett gehen iti spat; das Bett hüten ležati (bolan); aufs Bett gefesselt priklenjen na posteljo; ins Bett gehen iti v posteljo; das Bett machen postlati, postiljati; figurativ sich in das gemachte Bett legen usesti se v pripravljeno gnezdo

2. (Daunenbett) pernica

3. (Bachbett, [Flußbett] Flussbett) struga, rečno korito

4. beim Weg: Technik Metallurgie posteljica

bocconi avv. na trebuhu (ležeč):
giacere bocconi ležati na trebuhu
cadere bocconi pasti na trebuh

Bodenhaftung, die, lega na tleh; gute Bodenhaftung haben dobro ležati na tleh

bók (-a) m

1. fianco (tudi ekst.); anca:
dati roke v bok mettere le mani sui fianchi
ležati na boku giacere sul fianco
desni, levi bok fianco destro, sinistro
migati z boki muovere le anche

2. (stranski, vzdolžni del) fianco, fiancata, lato, banda; costa:
avto se je prevrnil na bok l'auto si capovolse sul fianco
navt. desni, levi bok ladje murata destra, sinistra
krmni, premčni bok quartiere poppiero, prodiero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
udariti nasprotnika z boka attaccare il nemico di fianco
pren. postaviti koga komu ob bok paragonare qcn. a
stati bok ob boku stringersi stretti stretti

bolán sick; diseased; ill (navadno predikativno); (slaboten) weak, (boleč) ailing, (trpeč) suffering (from)

bolán od ljubezni love-sick
bolán otrok a sick child
bolán na srcu suffering from (ali with) heart trouble, figurativno heart-sick
biti bolán na srcu to be suffering from heart trouble, to have a heart complaint, žargon to have a dicky heart
biti bolán za pljučnico to have pneumonia, to be suffering from pneumonia
moje bolne oči my sore eyes
on je bolán he is ill, sick, unwell
čisto bolán je zaradi tega (figurativno) he is quite upset about it
biti bolán to be ill (ali ailing ali afflicted) (od with)
biti na smrt bolán to be fatally ali terminally ill, to be at death's door
ležati bolán to be laid up (in bed), to be bedridden, to be confined to bed
javiti se bolnega to go (ali to report) sick

bolán malade, souffrant

na želodcu je bolan il souffre de l'estomac, il a l'estomac malade, il a des maux d'estomac
na smrt bolan malade à mourir
na želodcu bolan malade de l'estomac
bolan ležati être alité
bolan se javiti se faire porter malade
hudo, nevarno bolan gravement (ali dangereusement) malade, sérieusement touché (ali atteint)
sladkorno bolan diabétique
bolan za gripo grippé

bólnica (-e) f med. ospedale; knjiž. nosocomio:
odpeljati v bolnico ricoverare all'ospedale, ospedalizzare
ležati v bolnici stare all'ospedale
zapustiti bolnico lasciare l'ospedale, essere dimesso dall'ospedale
civilna, vojaška bolnica ospedale civile, militare
splošna bolnica ospedale generale
otroška bolnica ospedale pediatrico
bolnica za duševne bolezni ospedale psichiatrico

bolnišnic|a ženski spol (-e …) das Krankenhaus (mestna Stadtkrankenhaus, okrožna Kreiskrankenhaus, posebna Sonderkrankenhaus, zaporska Gefängniskrankenhaus/Vollzugskrankenhaus); die Heilanstalt
bolnišnica za umirajoče die Sterbeklinik
v bolnišnici im Krankenhaus
biti/ležati v bolnišnici im Krankenhaus liegen
zdravljenje v bolnišnici stationäre Behandlung, Krankenhausbehandlung, Krankenhausaufenthalt
ustanovitelj bolnišnice der Krankenhausträger
zunaj bolnišnice zdraviti: ambulant
napotitev v bolnišnico die Krankenhauseinweisung
pripeljati v bolnišnico einliefern

carreau [karo] masculin (štirioglata) plošča, ploščica, kahlica; šipa; tlak iz plošč; karo (pri kartah), karo karta; štirioglata blazina; argot vlomilsko orodje; familier monokel, enoočnik; technique štirirobna pila; krojaški likalnik

carreau de mine rudniško odlagališče
carreau de vitre šipa
à carreaux kariran, kockast
papier masculin, tissu masculin à carreaux kariran papir, karirana tkanina
coucher sur le carreau na tleh spati
se garder, se tenir à carreau (familier) paziti (se), varovati se
jeter sur le carreau na tla, na ulico vreči
laisser sur le carreau mrtvega ali ranjenega pustiti ležati na tleh
mettre (le) cœur sur (le) carreau (populaire) bruhati, bljuvati
regarder aux carreaux gledati skoz okno
tomber, rester sur le carreau (mrtev ali ranjen) obležati na tleh; doživeti neuspeh, biti izločen

carton [kartɔ̃] masculin lepenka, karton; škatla iz lepenke; mapa, dosjé; papirni mašé; četrtinka tiskovne pole; (strelna) tarča; majhen, stranski zemljevid

carton comprimé trda lepenka
carton repas jedilni paket (z jestvinami)
carton à chapeau škatla za klobuk
carton (à dessin) (velika) risalna mapa
maison féminin de carton slabo zidana hiša
nom masculin de carton izmišljeno ime
battre le carton (figuré) kartati
faire un carton (familier) izstreliti nekaj krogel v tarčo, streljati na sovražnika
rester dans les cartons (ob)ležati v mapi, v dosjéju
personnage masculin de carton slamnati mož (oseba, ki dela za drugo, skrito osebo)

chien [šjɛ̃] masculin pes; petelin (pri puški); technique zapirača; jamski voziček; cokla; figuré šarm; figuré dekla za najnižja dela; figuré skopuh

chien de berger, de chasse pastirski, lovski pes
chien d'arrêt, d'attache, d'aveugle ptičar, navezan, slepčev pes
chien de garde, de manchon, policier pes čuvaj, sobni, policijski pes
chien de caserne, du quartier (militaire, argot) podčastnik
chien du commissaire (de police) komisarjev tajnik, namestnik
chien écrasé, crevé (v časopisu) nepomembna, neaktualna vest (za mašilo)
chien méchant popadljiv pes
chien de pique črni Peter (karta)
nom masculin d'un chien! presneto!
exposition féminin de chiens pasja razstava
mal masculin de chien huda bolečina; velika težava
métier masculin de chien pasji poklic
temps masculin de chien pasje, grdo vreme
travail masculin de chien pasje, težko, nehvaležno delo
vie féminin de chien pasje življenje
entre chien et loup v mraku
arriver, venir comme un chien dans un jeu de quilles priti ob nepriličnem času
avoir du chien (figuré, familier) imeti šarm, (ženska) sex-appeal, (umetnik) talent
être couché, dormir en chien de fusil ležati, spati s skrčenimi nogami in s koleni uprtimi v prsi
être, vivre comme chien et chat neprestano se kregati
faire le chien couchant biti lizunski
n'être pas bon à jeter aux chiens biti vsega zaničevanja vreden
écorcher son chien pour en avoir la peau pustiti bistveno, da bi dobili nekaj nepomembnega
être coiffé à la chien biti ves razkuštran
je lui garde un chien de ma chienne znal se mu bom maščevati
ce n'est pas fait pour les chiens to se da, se mora uporabiti
ne pas donner sa part aux chiens ne se odreči svojim pravicam, svoji vlogi
jeter aux chiens (figuré) skoz okno vreči
se regarder en chiens de fafence nepremično in sovražno se gledati
rompre les chiens na kratko, hitro prekiniti (pogovor)
un chien regarde bien un évêque (figuré) še pes lahko škofa pogleda, figuré razlike v položaju vendarle dopuščajo odnose
traiter quelqu'un comme un chien grdó s kom ravnati
vivre, mourir, être enterré comme un chien živeti, umreti, biti pokopan kot pes
ne pas valoir les quatre fers d'un chien biti brez morale, biti nepriporočljiv
il n'attache pas ses chiens avec des saucisses desetkrat obrne dinar, preden ga izda
leurs chiens ne chassent pas ensemble ne morejo se, ne zlagajo se
j'ai un mal de chien, je suis malade comme un chien zelo mi je slabo
tous les chiens qui aboient ne mordent pas psi, ki lajajo, ne grizejo
bon chien chasse de race (figuré) jabolko ne pade daleč od drevesa
autant vaut être mordu d'un chien que d'une chienne to je eno in isto

contegō -ere -tēxī -tēctum

1. (hkrati, skupno, povsem) pokri(va)ti, zakri(va)ti, zagrniti (zagrinjati): corporis partes Ci., (elephantum) tota corpora auro Cu., spoliis contectum iuvenis corpus L., contegere aliquem veste suā N., crura veste Iust., ferae pelle contectus Suet., vehiculum pellibus undique contectum Cu., contecti Attalicis aulaeis parietes Val. Max., contecta stramine casa O. s slamo krita, parva casula cannulis temere contecta Ap., contegere coria centonibus, musculum lateribus lutoque C., cum arma omnia reposita contectaque essent C. shranjeno, piscatorias naves contexerant C. so bili pokrili s krovom, c. locum linteis L., contegere mala operculis arcularum Col., platani et pōpuli contegunt ripas Cu., arborum stipites hedera contexerat Cu., omnia contegi frondibus Cu.; si idem tumulus, qui corpus eius contexerat, nomen etiam obruisset Ci., eos uno tumulo contexit L. je skupaj pokopal, c. corpus tumulo Val. Max. ali ossa tumulo Cu. ali membra sepulcro Val. Fl. ali aliquem arenosa humo Ap. pokopati, zagrebsti (prim.: humatus intellegitur humo contectus Plin.), tako tudi: Galbae corpus … dispensator Argius … humili sepulturā (borno) in privatis eius hortis contexit T.; v pass.: Taenariā contegi humo O. ležati v tenarski zemlji.

2. occ. prekri(va)ti, ode(va)ti, zastreti (zastirati), kriti, skri(va)ti: messoriā se corbe Ci., caput glauco amictu V., capita scutis Auct. b. Afr., contegat inductus morientia lumina cortex O., omnia contecta nebulā L., in aliquo ramorum nexu contegi T. (o otročičih); zevgma: quidam servili habitu, alii fide clientium contecti et inter sarcinas abditi T.

3. pren. prikri(va)ti, skri(va)ti, (za)tajiti: factam iniuriam illi miserae Ter., libidines fronte et supercilio, non pudore et temperantiā Ci., impium pectoris vulnus (nedovoljeno, prepovedano ljubezen) piā dissimulatione Val. Max., contecta victricium partium vulnera T., contegendis, quae prima aetas et summa fortuna expeterent T.

couché, e [kuše] adjectif ležeč

être couché ležati
blés masculin pluriel couchés poležano žito
écriture féminin couchée ležeča pisava
papier masculin couché s tanko plastjo sadre ali kaolina prevlečen papir (za ilustracije)
être couché à terre ležati na zemlji

coucher [kuše] verbe transitif položiti v posteljo, dati spat (un enfant otroka); položiti, nagniti; nanesti (plast); v-, zapisati, vknjižiti; verbe intransitif spati, prenočiti, prenočevati

se coucher iti spat, leči (k počitku); skloniti se; zaiti, zahajati; masculin leganje k počitku; ležišče, prenočišče, spanje; astronomie zahod
coucher de soleil, de lune sončni, lunin zahod
aller se coucher iti spat
allez-vous coucher! (familier) pustite me pri miru!
être couché ležati
envoyer coucher quelqu'un poslati koga k vragu
coucher avec quelqu'un (familier) spati, ležati s kom, imeti z njim spolne odnose
coucher sur le carreau (familier) podreti, zrušiti; pobiti
coucher sur la dure na gali zemlji spati
coucher son écriture poševno, ležeče pisati
coucher dans le foin, sous la tente spati v senu, pod šotorom
coucher quelqu'un en joue (po)meriti na koga
coucher quelqu'un sur une liste, dans le testament vpisati koga v seznam, v oporoko kot enega od dedičev
coucher ses remarques par écrit pismeno zabeležiti, napisati svoje opombe
coucher le poil à quelqu'un prilizovati se komu
se coucher comme les poules iti s kurami spat
comme on fait son lit on se couche kakor si boš postlal, tako boš spal

demeurer [dəmœre] verbe intransitif ostati; stanovati, bivati; preostati, zaostati; vztrajati (dans v, pri); vieilli veliko časa potrebovati (à za)

en demeurer d'accord soglašati, biti sporazumen
demeurer en arrière zaostati
demeurer en (beau) chemin (figuré) ustaviti se na pol pota
demeurer sur le cœur, sur l'estomac (figuré) ostati, (ob)ležati na srcu, na želodcu
cela m'est demeuré sur le cœur tega ne morem pozabiti
demeurer (tout) court ostati nem; ne vedeti, kaj bi odgovorili; obtičati
en demeurer là obstati, ustaviti se, pri tem ostati; ostati, kot je
demeurons-en là! ne govorimo večo tem
les choses en demeurent là stvari ostanejo, kot so
demeurer en place ostati na mestu, mirovati
demeurer en reste, en arrière (commerce) biti v zaostanku (s plačilom), biti dolžan