Franja

sprát (riba) sprat

lov na spráte sprat catching, arhaično spratting
loviti spráte to catch sprats, arhaično to sprat
ribič na spráte sprat catcher, arhaično spratter
dan začetka lova na spráte (9. XI.) opening of the sprat-fishing season, sprat day

sprostitven pridevnik
(namenjen sproščanju) ▸ lazító, lazítási, kikapcsolódásiZa večino lovcev je lov predvsem sprostitvena dejavnost. ▸ A legtöbb vadász számára a vadászat elsősorban kikapcsolódást jelent.V sklopu sprostitvenih programov sta na voljo turška savna in solarij. ▸ A relaxációs programok között a török szauna és a szolárium szerepel.

strank|a³ ženski spol (-e …) v trgovini, gostinstvu, banki: der Kunde, die Kundin; pri prostitutki: der Freier; -kunde (stalna Dauerkunde, Stammkunde, slučajna Laufkunde)
kartoteka strank die Kundenkartei
odvisen od strank kundenabhängig
krog strank der Kundenkreis
delo s strankami v banki, na pošti: der Schalterdienst
prostor za poslovanje s strankami die Kundenhalle
lov na stranke der Kundenfang
na željo stranke auf Kundenwunsch
parkirišče za stranke der Kundenparkplatz
stalne stranke množina feste Kundschaft, der Kundenstock, die Stammkundschaft
uradne ure za stranke der Publikumsverkehr

strél coup moški spol de feu

strel iz pištole (iz puške, iz topa, s strelico) coup de pistolet (de fusil, de canon, de flèche); (nogomet) tir moški spol, shoot moški spol; (pok strelnega orožja) détonation ženski spol (d'une arme à feu)
strel v glavo balle ženski spol dans la tête
mojstrski strel coup de maître
odbojni strel (vojaško) ricochet moški spol
oplazni strel éraflure ženski spol (provoquée par une balle)
ostri strel coup à balle
pozdravni strel salut moški spol; (mornarica) salve ženski spol d'honneur
prazen, slep strel tir à blanc
prosti strel (pri nogometu) coup franc
pravi strel premier coup de feu
rešilni strel (lov) coup de grâce
strel za strah coup tiré en l'air (pour faire peur), coup de semonce (ali d'avertissement)
strel iz šibrovke tir à dragée (ali à menu plomb, à grains de plomb)
zgrešeni strel coup manqué (ali raté)
en strel je počil un coup partit, on entendit une détonation
strel ga je ranil v roko une balle le blessa au bras (ali lui fit une blessure au bras), il reçut une balle (ali une décharge) dans le bras
pripraviti se na strel se préparer à ouvrir le feu (ali à faire feu, à tirer)

svinj|a ženski spol (-e …)

1. das Schwein
doječa svinja Mutterschwein, die Muttersau
vodeča svinja die Bache
kmečka pasma svinj das Landschwein
pasme svinj Schweinerassen množina
gonič divjih svinj lovstvo der Rüde
hrana za svinje der Saufras (tudi figurativno)
lov na divje svinje die Saujagd

2. živalstvo, zoologija das Schwein (divja Wildschwein, domača Hausschwein, bradata Bartschwein, pritlikava Zwergwildschwein, progasta Bindenschwein)
gozdna svinja velikanka živalstvo, zoologija das Riesenwaldschwein
čopičasta svinja živalstvo, zoologija das Pinsel(ohr)schwein
svinja popkarica živalstvo, zoologija (pekari) das Nabelschwein
povodna svinja živalstvo, zoologija das [Flußschwein] Flussschwein
morska svinja živalstvo, zoologija ➞ → svinjek (hrbtoplavutni)
svinja bradavičarka živalstvo, zoologija das Warzenschwein

3. figurativno psovka: der Saukerl, das Arschloch, der Hund, (umazanec) die Drecksau, der Dreckskerl, das Dreckschwein, der Mistkerl

4. tehnika (nasedlina) die Sau
|
figurativno delati s čim kot svinja z mehom arg in (etwas) hausen
metati bisere svinjam Perlen vor die Säue werfen

svínja zoologija sow; swine; (za zakol) hog

divja svínja boar
morska svínja porpoise, dolphin; figurativno (lump) swine, hog, filthy (ali dirty) person, mean fellow
svínj! (figurativno) (filthy) swine!
hrana za svínje pig food, food for pigs, pigswill
lov na divje svínje boar hunt

škóljka zoologija coquillage moški spol , coquille ženski spol , (velika) conque ženski spol ; (klapavica) moule ženski spol , palourde ženski spol

lov na školjke pêche ženski spol aux moules
straniščna školjka cuvette ženski spol de W.C. (ali des cabinets)
umivalna školjka cuvette (de cabinet de toilette)

škóljka zool concha f ; concha f bivalva ; (žival) molusco m

užitna morska školjka marisco m
lov na školjke pesca f de almejas (ali mejillones), pesca f de mariscos
straniščna školjka (taza f de) inodoro m
suflerska školjka concha f del apuntador
umivalna školjka palangana f

tjulenj moški spol (-a …) živalstvo, zoologija die Robbe, -robbe (kolobarjasti Ringelrobbe, pasasti Bandrobbe, sedlasti Sattelrobbe; Rossov Ross-Robbe, Weddellov Weddell-Robbe)
brkati tjulenj die Bartrobbe
južni tjulenj die Südrobbe
kapičasti tjulenj die Klappmütze
kožuhasti tjulenj die Pelzrobbe
navadni tjulenj der Seehund
tjulenj rakar der Krabbenfresser
stožčastoglavi tjulenj die Kegelrobbe
trobčasti tjulenj die Rüsselrobbe
uhati tjulenj die Ohrenrobbe
pravi tjulenj družina: die Hundsrobbe
lov na tjulenje die Robbenjagd
lovec na tjulenje der Robbenfänger, Seehundsfänger

tjúlenj zoologija seal; harbour seal; arhaično

ladja za lov na tjúlenje sealer
lov na tjúlenje sealery
lovec na tjúlenje sealer
iti na lov na tjúlenje to seal

točk|a⁵ [ó] ženski spol (-e …) pri točkovanju, ocenjevanju: der Punkt, der Wertungspunkt
kazenska točka šport Strafpunkt
točka v dobro Pluspunkt, Gutpunkt
minus točka/negativna točka Minuspunkt, Fehlerpunkt, Verlustpunkt
pol točke Halbpunkt
izguba točke/točk der Punktverlust
vrednost točke der Punktwert
zbirati/dobivati točke punkten, Punkte sammeln
lov na točke die Punktejagd
po točkah nach der Punktwertung, punktweise
ocena po točkah die Bewertung, Punktbewertung
poraz po točkah šport die Punktniederlage
vrednotenje po točkah die Punktwertung
zmaga po točkah šport der Punktsieg, ein Sieg nach Punkten
število točk die Punktzahl, šport der Punktestand, minimalno: Mindestpunktzahl, enako: die Punktgleichheit, najvišje: die Höchstpunktzahl, skupno: die Gesamtpunktzahl
z istim številom točk punkt(e)gleich
imeti isto število točk z gleichstehen mit

uharic|a ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija die Ohreule
mala uharica die Waldohreule
močvirna uharica die Sumpfohreule
pritlikava/ mala uharica (skovik) die Zwergohreule
velika uharica der Uhu
virginijska uharica der Virginische Uhu
lovstvo lov z uharico die Hüttenjagd

uspeh¹ [è] moški spol (-a …) der Erfolg (delni Teilerfolg, dolgotrajen Dauererfolg, dvojni Doppelerfolg, fantastičen Bombenerfolg, ogromen Riesenerfolg, svetovni Welterfolg, pri občinstvu Publikumserfolg, trenutni Augenblickserfolg, volilni Wahlerfolg, vzrejni Zuchterfolg)
finančni uspeh Kassenerfolg, der Kassenfüller
(uspešnica) der Kassenschlager
prodajni uspeh der Renner
uspeh pri občinstvu (odziv) der Anklang, der Beifall
(uspešna zadeva) ein guter Griff
doživetje uspeha das Erfolgserlebnis
biti pod prisilo uspeha unter Erfolgszwang stehen
ki mu je uspeh zagotovljen erfolgssicher
ki obeta uspeh [erfolgversprechend] Erfolg versprechend
bilanca uspehov die Erfolgsbilanz
val uspehov die Erfolgswelle
vest o uspehu die Erfolgsmeldung
plačilo/honorar po uspehu das Erfolgshonorar
prepričan v uspeh erfolgssicher
kronan z uspehom erfolggekrönt
recept za uspeh das Erfolgsrezept
možnosti/obeti za uspeh Erfolgsaussichten
krčevito si prizadevati za uspeh um Erfolg ringen
lov za uspehom die Erfolghascherei
|
imeti uspeh/ne imeti uspeha gut/schlecht ankommen
kdor/kar doseže nagel in velik uspeh der Senkrechtstarter
ne doseči uspeha pri kom: nicht landen können bei

usposábljati (-am) | usposóbiti (-im) imperf., perf.

1. abilitare, addestrare; recuperare:
usposobiti poklicno, praktično abilitare qcn. a una professione, abilitare praticamente
usposobiti psa za lov addestrare il cane alla caccia
usposabljati invalide recuperare gli invalidi

2. riattare, riattivare:
usposobiti cesto za promet riattare la strada al traffico

vélik big, large; great; (visok) tall, high; (razsežen) vast, spacious

v vélikem obsegu on a large scale
vélika črka capital letter, upper-case letter, majuscule
véliki četrtek Maundy Thursday
vélik del a great deal
lov na véliko divjad big-game hunting
Aleksander Veliki Alexander the Great
véliki (glavni) dobitek first prize
vélika bitka great battle
véliki in mali (figurativno) great and small
véliki inkvizitor grand inquisitor
vélika gospoda (imenitniki) the great
Karel Veliki Charlemagne, Charles the Great
vélika laž a big lie
vélika luža (figurativno, Atlantik) the big pond, the big drink
vélik (slaven) mož great man, (visok) tall man
Veliki Medved astronomija Ursa Major, the Great Bear, the Plough
véliki mojstri the great masters pl
vélika noč religija Easter
véliki petek religija Good Friday
vélika sobota religija Holy Saturday
vélika obzirnost great discretion
véliko naročilo large order
vélik(i) nakup(i) bulk purchases pl
véliko podjetje largescale enterprise
vélik pesnik great poet
véliki stroški heavy expenses pl
z vélikim trudom with great pains
vélik umetnik great artist
véliki teden religija Holy Week
Veliki Voz astronomija the Great Bear, the Plough, Charles's Wain, the Wain, ZDA the Big Dipper
vélika soba large room
véliki vezir Grand Vizier
véliki vojvoda Grand Duke (ženski spol Duchess)
vélika žival large animal
vélika živina (figurativno, žargon) big shot, big noise, big wheel
oba sta enako vélika they are both the same size
pisati, tiskati z véliko črko to capitalize
oni živijo v vélikem slogu they live in great style

vêlik (-íka -o)

A) adj.

1. grande, grosso, bello, buono, alto, forte, capace, largo; (tudi pren.) madornale, maiuscolo, pesante, rispettabile, ragguardevole:
velik nos un grande naso, un nasone
veliki lov caccia grossa
veliko premoženje un bel patrimonio
velika vsota forte somma, somma ragguardevole
velika torba una borsa capace
velik del dobička larga parte degli utili
velika napaka errore madornale
velika goba fungo maiuscolo

2. (ki izraža razsežnost) grande, di:
dva hektara velik travnik un prato di due ettari, grande due ettari
politik velikega stila un politico di grande stile
pren. pojesti modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
pren. strah ima velike oči paura fa novanta
rel. velika noč Pasqua
pren. velik bogataš riccone, creso, nababbo
velik dotok illuvie
velik izdatek dispendio
časn. velik naslov spallone
velik neotesanec zoticone
velik nered fiera, casamicciola, scombussolio
velik (mesarski)
nož coltella
pren. velik otrok zuzzurellone tosk.
velik ploščat čopič pennellessa
pren. velik prah polverone
avt. velik tovornjak bisonte della strada
velik transparent striscione
pog. velika količina barcata, buggerio, mare
velika množina arsenale, miriade, vulg. fottio
velika zmešnjava bailamme
velika ženska donnone, donnona
šalj. velika žepna ura martinaccio
šalj. velika živina bonzo, pezzo grosso
PREGOVORI:
velike ribe male žro il pesce grande mangia il pesce piccolo

B) velíki (-a -o) m, f, n
zgodilo se je nekaj velikega è successo qualcosa di grande
PREGOVORI:
iz malega raste veliko dalle cose piccole nascono le grandi
kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai ché forse l'uno e l'altro perderai

vídra zool nutria f

lov na vidre caza f de nutrias
lovec na vidre cazador m de nutrias
morska vidra nutria de mar

visòk (-ôka -o)

A) adj.

1. alto:
visoka gora, hiša montagna alta, casa alta
visoka trava erba alta
visoki čevlji scarpe alte
visoka planota altopiano
dva metra visok skok un salto di due metri

2. (zelo oddaljen od spodnje meje) alto:
visoke cene, obresti prezzi, interessi alti
visoka temperatura temperatura alta
visoka morala morale alto

3. (za katerega je značilno veliko število nihajev glasilk, strune) alto:
visok ton tono alto
peti z visokim glasom cantare a voce alta

4. (pomemben po položaju, odgovornosti) alto; grande:
visok državni funkcionar un alto funzionario statale, un grand commis
pogovori na najvišji ravni trattative al massimo livello
višje sodišče tribunale superiore

5. superiore:
visoka, višja šola scuola superiore
višji razredi osnovne šole le classi superiori della scuola elementare
višja gimnazija liceo; nekdaj ginnasio-liceo

6. (ki pripada uglednejšim, bogatejšim družbenim slojem) alto; bene:
visoka družba alta società, gente bene; haute; high society

7. ekst., knjiž. (težko uresničljiv) alto, nobile, impegnativo:
visoki cilji alti propositi

8. pren. (vzvišen) eccelso, sublime, nobile:
visoke besede parole sublimi, nobili

9. (domišljav, prevzeten) superbo, altero, presuntuoso:
zaradi uspeha postati visok insuperbire per il successo

10. (ki v kaki hierahični razvrstitvi sledi prejšnjemu; v primerniku) superiore; šol.
napredovati v višji razred essere promosso alla classe superiore
biol. višji organizmi organismi superiori
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bil je že visok dan, ko so odšli na pot il sole era già alto che si misero in cammino
pren. seči po najvišji lovoriki conquistare gli allori, vincere
pren. to je višja matematika questo è per me arabo
pren. izdelek, ki je visoka pesem tehnike un prodotto di qualità superiore
fiz. visoka frekvenca alta frequenza
um. visoka jedkanica incisione in rilievo
višja matematika alta matematica
obl. visoka moda alta moda, haute couture
lingv. stara visoka nemščina altotedesco antico
hist. Visoka porta Sublime Porta
lov. visoka preža impalcatura
šport. visoka šola jahanja alta scuola di equitazione
meteor. visoka voda acqua alta
visoke osebnosti dignità
bot. višje rastline piante superiori
um. visoki barok tardo barocco
pog. muz. visoki c do di petto
polit. visoki komisar alto commissario
tekst. visoki lesk lucentezza, splendore
lov. visoki lov caccia grossa
obl. visoki ovratnik colletto alto
visok otroški stol seggiolone
um. visoki relief altorilievo
hist. visoki srednji vek alto medioevo
šport. visoki start partenza da posizione eretta
tisk. visoki tisk rilievografia
visoko pritličje mezzanino

B) visôki (-a -o) m, f, n
višji (nadrejeni) superiore
rel. Najvišji l'Altissimo

vnét (-a -o) adj.

1. med. infiammato

2. pren. acceso, appassionato, ardente, fervido; zelante:
vnet za lov appassionato della caccia
vnet ljubitelj glasbe musicomane
vnet občudovalec aficionado
vnet privrženec proselito

vodna ptic|a ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija der Wasservogel
lovstvo lov na vodne ptice die Wasserjagd