Franja

vólna wool

česana vólna combing wool
lesna vólna woodwool
neprana vólna wool in the grease
pletilna vólna knitting wool
surova vólna natural wool
vólna za vezenje Berlin wool
bala vólne (240 funtov) bale of wool, woolpack
blago iz čiste vólne all-wool material (ali cloth)
klobčič vólne a ball of wool
borza, tržišče za vólno VB wool hall
česanje vólne wool combing
grebenanje vólne wool carding
letni donos vólne ekonomija (wool) clip
kosem vólne (wool) flock
industrija vólne woollen manufacture
predilnica vólne woollen mill
odpadki vólne wool waste
proizvajalec vólne woolgrower
proizvodnja vólne woolgrowing
trgovec z vólno wool stapler, dealer in wool, wool merchant, woollen draper
trgovina z vólno wool trade

vuelta ženski spol obrat, ovinek; povratno potovanje; kratek sprehod (vožnja); povračilo; protiusluga; prekuc, kozolec; hrbtna stran; (pre)oranje; udarci, batine; (šport) runda; (pre)obrat, sprememba; nahrulitev

vuelta del año letni obrat, novo leto
vuelta de (la) campana (fig) prekuc, kozolec
vuelta en coche sprehod s kočijo (avtom)
vuelta al mundo potovanje okoli sveta
vuelta al trabajo obnovitev dela
vuelta del trabajo vrnitev z dela
gastos de vuelta povratni stroški
otra vuelta (Am) spet, še enkrat; drugič
¡otra vuelta! že zopet! vedno ista pesem!
a vuelta ob vrnitvi; okrog; hkrati z, obenem z
a vuelta de Navidad okrog božiča
a vuelta de correo z obratno pošto
a vuelta de dado na slepo (srečo), približno
a vuelta de ojo kot bi trenil
a la vuelta na povratnem potovanju; na hrbtni strani
suma a la vuelta za prenos (v trgovskih knjigah)
a la vuelta de na poti v
a la vuelta de pocos años čez nekaj let
a la vuelta de la esquina (fig) okrog vogala, čisto blizu
a la vuelta encontrará V. na drugi strani boste našli
¡a la vuelta te espero! (fam) kmalu se zopet vidimo!
a mi vuelta ob moji vrnitvi
de la vuelta (trg, Am) prenos
¡hasta la vuelta! do svidenja!
¡vuelta a empezar! še enkrat začeti!
¡vuelta a (ali con) lo mismo! vedno isto! vedno ista pesem!
¡vuelta! (voj) na levo krog!
dar la vuelta (a) obrniti; komu hrbet obrniti
dar la vuelta a un país deželo popolnoma prepotovati
dar una vuelta izlet ali kratko potovanje napraviti; iti na sprehod; (fig) spremeniti se
dar una vuelta de campana kozolec napraviti, prekucniti se
dar una vuelta a la llave ključ zavrteti v ključavnici, zakleniti
dar una vuelta a uno (fig) koga prebunkati
dar media vuelta obrniti se
dar de vuelta dati nazaj (drobiž pri plačanju)
estar de vuelta vrniti se, vračati se
ya estoy de vuelta sem že nazaj
no tiene vuelta de hoja, ya no tiene vuelta (fig) ne da se nič (več) spremeniti, temu se ne da pomagati
a vueltas tu pa tam, včasih
a vueltas de razen; okrog
a pocas vueltas v kratkem času; brez obotavljanja
andar en vueltas y revueltas (fig) vse možne ovinke delati
andar a vueltas con (fig) ne si vedeti pomagati
andar a las vueltas de alg. (fig) iti za kom, slediti komu
andar en vueltas (fig) izgovore iskati, izgovarjati se
buscarle a uno las vueltas (fig) čakati na priložnost, da koga prevaramo
coger las vueltas (a) (fig) koga spregledati, spoznati njegove načrte
dar vueltas a un asunto (fig) premlevati neko stvar, premišljevati
dar vueltas a la manivela vrteti ročico
dar vueltas por la calle iti gor in dol po ulici
dar cien vueltas a uno (fig) koga zelo prekašati
la cabeza me da vueltas v glavi se mi vrti
guardar las vueltas (fig) varovati se, paziti
tener vueltas muhast biti

wool¹ [wul]

1. samostalnik
volna; volnena nit; volneno tkanje; volnena tkanina (halja, obleka); (surov) bombaž; rastlinska volna; kratko volneno blago ali dlaka; volnati, gosti, kodrasti lasje; volni podobna snov

a ball of wool klobčič volne
combing-wool česana volna
Berlin wool volna za pletenje
natural wool surova volna
dyed in the wool barvano pred prejo ali tkanjem
much cry and little wool mnogo hrupa za nič
to go for wool and come home shorn poditi zajca, a prepoditi lisico
to keep one's wool ne se razburjati
to lose one's wool razjeziti se
to pull the wool over s.o.'s eyes prevarati, speljati na led, (o)goljufati koga

2. pridevnik
volnen; volnat

wool ball veterina kepa volne (v ovčjem želodcu)
wool clip ekonomija letni donos volne
wool comb tehnično greben gradaše
wool combing gradašanje, česanje volne
wool hall britanska angleščina tržišče, borza za volno

yearly [jí:li]

1. pridevnik
leten; ki se zgodi enkrat na leto ali vsako leto

2. prislov
letno, enkrat na leto, od leta do leta

yearly income, yearly output letni dohodek, letna proizvodnja

zaslúžek (-žka) m guadagno:
enodnevni zaslužek guadagno di un giorno, giornata
tedenski, mesečni, letni zaslužek guadagno settimanale, mensile, annuo
postranski, priložnostni zaslužek guadagno accessorio, occasionale, precario

zbor² [ô] moški spol (-a …) (zborovanje) die Versammlung, der Tag (cerkveni Kirchenversammlung, Kirchentag, letni občni Jahresmitgliederversammlung, Jahreshauptversammlung, Jahresversammlung, občni Hauptversammlung, Mitgliederversammlung, Plenarversammlung, delavcev Betriebsversammlung, Belegschaftsversammlung, delegatov Delegiertenversammlung, dijakov Schülerversammlung, družabnikov Gesellschafterversammlung, občanov/krajanov Bürgerversammlung, stanovalcev Hausversammlung, najemnikov Mieterversammlung, staršev Elternversammlung, upnikov Gläubigerversammlung, zaposlenih Personalversammlung)

zbòr meeting, assembly; gathering; convention

državni zbòr parliament
častniški zbòr officer corps
pevski zbòr choir, chorus, ZDA glee club
cerkveni pevski zbòr church choir, choir
učiteljski zbòr teaching staff
(ekumenski) cerkveni zbòr (oecumenical) council
redni letni občni regular annual general meeting (ali assembly)
zbòr delavcev workers' assembly
zbòr delovnih ljudi assembly of working people and citizens
zbòr proizvajalcev producers' council
zbòr uporabnikov (koristnikov) consumer council
zbòr volilcev assembly of voters, meeting of voters
zbòr združenega dela chamber of associated labour
družbeno-politični zbòr the sociopolitical chamber
zbòr občin chamber of communes
zbòr krajevnih skupnosti chamber of local communities
zbòr republik in pokrajin chamber of republics and provinces
peti v zbòru to sing in chorus, to chorus
v zbòru recitirati, peti to chorus
deček, ki poje v cerkvenem zbòru choirboy, chorister
zaklicati v zbòru to cry in chours

zbòr (zbôra) m

1. assemblea:
mestni, vaški zbor assemblea cittadina, del villaggio

2. corpo; collegio; camera:
profesorski, učiteljski zbor corpo insegnante
diplomatski zbor corpo diplomatico
odvetniški zbor collegio degli avvocati
sodni zbor (kolegij) collegio giudicante
rel. kardinalski zbor sacro collegio dei cardinali
hist. republiški, zvezni zbor assemblea delle repubbliche, assemblea federale

3. muz. coro; corale:
šolski zbor coro della scuola
otroški zbor coro di voci bianche

4. muz. corpo, coro, orchestra; lit. (v antični tragediji) coro:
baletni zbor corpo di ballo
zbor recitatorjev coro di declamatori

5. assemblea:
letni, ustanovni zbor assemblea annuale, costitutiva
občni zbor assemblea dei soci; assemblea plenaria

6. adunanza, adunata; raduno; comizio:
voj. trobiti za zbor suonare l'adunata
zbor izletnikov raduno dei gitanti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rel. cerkveni zbor concilio
(pri starih Judih) veliki zbor sinedrio
(cerkveni) pevski zbor schola cantorum
zbor poslovnežev panel

zgruntati glagol
1. neformalno (ugotoviti) ▸ rájön
Pri sosedih imajo letni kino. Moti me, ker ne morem zgruntati, kateri film gledajo. ▸ A szomszédoknál nyári mozi van. Zavar, hogy nem tudok rájönni, melyik filmet nézik.

2. neformalno (domisliti se) ▸ kifundál, kiötöl, kiagyal
Hvala za predloge, bom že nekaj zgruntala. ▸ Köszönöm a javaslatokat, majd csak kifundálok valamit.

zima samostalnik
1. (letni čas) ▸ télEni najhujših suš v stoletju je sledila mrzla zima. ▸ Az évszázad egyik legnagyobb aszályát hideg tél követte.V vas se odpravita le poredko, vendar se zdi, da se bosta na zimo morala preseliti. ▸ Csak ritkán mennek be a faluba, de úgy tűnik, télre át kell költözniük.
Povezane iztočnice: astronomska zima, koledarska zima, zelena zima

2. (o stanju narave) ▸ télTo zlasti velja za severna pobočja, kjer sta nad 1500 metri še zima in trd, pomrznjen sneg. ▸ Ez elsősorban az északi lejtőkre igaz, ahol 1.500 méter felett még tél van és keményre fagyott a hó.

3. (obdobje glede na dogajanje) ▸ télVrhunec letošnje skakalne zime bodo olimpijske igre v Pjongčangu. ▸ Az idei téli síugrószezon csúcspontja a phjongcshangi olimpiai játékok lesznek.Če v vaši omari visi kostim iz tvida, ste glavni nakup za naslednjo modno zimo že opravili. ▸ Ha van egy tweedkosztüm a szekrényében, akkor már be is szerezte a jövő téli divatszezon fő darabját.Nemški kapitulaciji v prvi svetovni vojni leta 1918 je sledila zelo burna zima. ▸ Az 1. világháborús német kapitulációt 1918-ban nagyon viharos tél követte.

4. (o literarnem liku) ▸ TélKot kaže, minulemu pustu ni uspelo pregnati starke zime iz naših krajev. ▸ Úgy tűnik, hogy a farsang nem tudta elűzni Télanyót városainkból.
Še malo, pa se bo tudi jesen poslovila, saj jo bo iz naših krajev pregnala starka zima. ▸ Nemsoká az ősz is elbúcsúzik, hisz Télanyó elűzi tájainkról.Botra zima je letos poskrbela za obilico snega, zato obratujejo tudi mnoge žičnice v dolini. ▸ Az idei tél rengeteg havat hozott, és a völgy számos sífelvonója üzemel.
Predvsem ljubitelje belih strmin je malce skrbelo, kaj bo z botro zimo. ▸ Különösen a fehér lejtők szerelmesei aggódtak kissé, hogy mit tartogat számukra a téltündér.

ἐτησίαι, ίων, οἱ, ion. -ιέων (ἐτήσιος) ἄνεμοι redni letni vetrovi, pasatni vetrovi.

ἔτος, ους, τό [Et. iz ϝέτος, lat. vetus, eris, strsl. vetъhъ, star (iz vetuso-); odtod imena (prvotno) enoletnih živali: lat. vitulus, nem. Widder] leto; v pl. čas, ὥρα ἔτους letni čas, ἔτος εἰς ἔτος od leta do leta.

ὥρα, ἡ, ion. ὥρη [Et. iz jώρα, slov. jar, jaro žito; nem. Jahr (stvn. jār), heuer (iz hiu jāru), lat. hornus, letošnji (iz hōjōrinos)] vsak po naravnih zakonih določen čas, doba: 1. (τοῦ ἐνιαυτοῦ) doba, letni čas, posebno: ugodni letni čas, ὥρᾳ ἔτους spomladi, poleti, ὥρα χειμῶνος zima; pl. letni časi, leto, περὶ δ' ἔτραπον ὧραι leta so se obrnila, leto se je iznova začelo, περιτελλομέναις ὥραις v teku let, εἰς ὥρας v naslednjem letu. 2. ὧραι a) pri Her. tudi: podnebje, klima, vreme; b) žetev, poljski pridelki. 3. čas, doba, dnevni čas, dan, ura, trenotek, ugoden čas, τῇ ὥρᾳ tekom časa, ἐν τῇ ὥρῃ o pravem času, ἀεὶ εἰς ὥρας vedno o pravem času, t. j. ob času žetve, ὥρα (ἐστί) čas je. 4. človeška doba; pos. cvet življenja, mladost, čas cvetočih let, mladeniška lepota, zrelost, οἱ ἐν ὥρᾳ mladeniči. 5. Ὧραι person. hčerke Zevsa in Temide, boginje letnih časov.

ὡραῖος 3 (ὥρα) 1. a) zrel, dorastel, pravočasen, γάμου, ἀνδρός zrela za možitev; b) ob svojem (pravem) času; subst. ἡ ὡραία dober (ugoden) letni čas, čas žetve, poletje, τὴν ὡραίαν o pravem (navadnem) času, Her. 4, 28 ob našem deževnem času; τὰ ὡραῖα poljski pridelki, letina, sadje, τρωκτὰ ὡραῖα sadje, ki se jé sirovo (grozdje, orehi itd.). 2. v cvetu mladosti, cvetoč, ljubek, lep, krasen, dražesten.

время čas, doba;
во в. войны v vojnem času;
за в. войны med vojno;
в настоящее в. sedaj;
во в. оно (zast.) nekoč, v starih časih;
в любое в. v vsakem času;
в наше в. dandanes;
в скором времени kmalu, v kratkem;
в то же в. istočasno;
в. не терпит čas beži;
до поры до времени do nekega trenutka;
на в. začasno;
одно в. nekaj časa;
в самое в. pravi čas;
упустил в. zamudil je ugodno priliko;
прийти не вовремя priti ob nepravem času;
делу в., потёхе час vse ob svojem času;
тем временем med tem;
по временам od časa do časa;
со времени odkar;
со временем sčasoma;
в. от времени kdaj pa kdaj;
в то в. как tedaj ko;
чудное в. lepo vreme;
в одно прекрасное в. nekega lepega dne;
время года letni čas;
настоящее время (gram.) sedanjik