Franja

māter -tris, f (indoev. *ma-Hter- iz lahko izgovorljivega zloga *mā oz. *ma [prim. mamma = gr. μάμμη, μάμμα], skr. mātár-, gr. μήτηρ, dor. μάτηρ, sl. mati [gen. matere], hr. mȁti, stvnem. muoter = nem. Mutter, ang. mother)

1. mati: N., H., V., Lucr., Sen. ph., Iust., Suet. idr., si quidem istius regis (sc. Anci Martii) matrem habemus, ignoramus patrem Ci., frater matre eādem natus (naspr. utroque parente natus) L., facere aliquam matrem O. narediti nosečo, matrem fieri de aliquo O. spočeti, zanositi, otroka dobiti s kom, matrem esse de aliquo O. otroka imeti s kom.
a) (o živalih) mati (kobila, krava, ovca, koza idr.): Varr., prohibent a matribus haedos V., od tod dojnica: Pl., pueros lambere matrem V. doječo volkuljo, matrem agere Fl. za doječo mater biti.
b) (o rastl.) matica = matično deblo: Col., plantas (sadike) abscindere de corpore matrum V.
c) (o vodah) (iz)vir: Mel.
d) (o deželah) mati dežela, materinska dežela, matična država, domovina: Mel., haec terra, quam matrem appellamus L.
e) (pogosto o mestih) materinsko mesto (= gr. μητρόπολις, pesn. tudi μήτηρ): quem mater Aricia misit V., Populonia mater V., Brixia Veronae mater Cat.
f) včasih (kakor gr. μητρόπολις) = glavno mesto: mater Italiae Roma Fl., Nicaea, quae in Bithyniā mater est urbium Amm.

2. occ. soproga, zakonska družica, žena: V., L.

3. metaf.
a) mati kot častni naslov spoštovanih starejših žena, poseb. boginj, potem žena nasploh: mater familias Ci., castae matres (žene) ducebant sacra V., Grais servitum matribus ibo V., matres Baccho attonitae V. bakhantke, Vesta mater O., V., magna mater Ci. ali samo Mater V. = Cybele, Flora mater Lucr. = mater florum O., m. frugum O. = Ceres, m. Amorum O. = Venus, m. Matuta L., m. Terra L., O., Lucr., Suet., Aur.; prim.: iacens pronus (sc. Brutus) matri dedit oscula Terrae O.
b) (o starih ženah) mamica, mamka, starka: iubemus te salvere, mater Pl.
c) mati, roditeljica, rodnica, začetnica, stvariteljica, povzročiteljica, vzrok, vir, izvor, začetek, temelj, osnova, podlaga: Lucr., Corn., Q., Cl., apes mellis matres Varr., mater, ut ita dicam, rerum omnium natura Ci., mater eius (sc. avaritiae) est tollenda, luxuries Ci., pax Numae mater huic urbi iuris et religionis fuit Ci., utilitas, iusti prope mater H.

4. meton.
a) materin(sk)a ljubezen: simul matrem labare sensit O., mater redit Sen. tr.
b) materinstvo: Sen. tr.

matrīx -īcis, f (māter) mati, za vzrejo in razplod

1. žival za pleme, plemenska žival, plemeníca (npr. krava, ovca): Varr., Col., tudi o perutnini: Col.

2. metaf.
a) (o ženah) roditeljica, začetnica (rodu), pramati: Eva m. generis feminei Tert.
b) deblo, iz katerega rastejo veje: Suet.
c) maternica, materino telo: Plin., Sen. rh., Veg.
d) matica, matična knjiga, javni zapisek (zaznamek): Tert.
e) mati = vzrok, vir, izvor: omnium praeceptorum, m. et origo cunctorum Tert.

milch [milč] pridevnik
molzna

milch cow molzna krava (tudi figurativno)

mlàdačan -čna -o: -a krava krava, ki je spomladi storila, se otelila

mléčen de (ali du, à, au) lait, laiteux, lacté, laitier , botanika latescent

mlečno bel blanc comme (du) lait
mlečna čokolada chocolat moški spol au lait
mlečni izdelki produits laitiers, laitage(s) moški spol, (množina)
mlečna juha soupe ženski spol au lait
mlečna kaša bouillie ženski spol au lait
mlečna kava café moški spol au lait, familiarno café-créme moški spol
mlečna kislina acide moški spol lactique
mlečna krava vache ženski spol à lait, (vache) laitière ženski spol
mlečna kura régime moški spol lacté
mlečni riž riz moški spol au lait
mlečni sladkor sucre moški spol de lait, lactose moški spol
mlečno steklo verre moški spol dépoli (ali opalin)
mlečni zob dent ženski spol de lait
mlečna žleza glande ženski spol mammaire

mléčen (-čna -o) adj.

1. di, del latte; al latte; latteo; lattato:
mlečne jedi pietanze al latte
mlečna juha minestra lattata

2. (podoben mleku) latteo;
mlečno steklo vetro opaco, lattimo

3. agr. non maturo (granturco)

4. pren. giovane, inesperto, imberbe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kem. mlečna kislina acido lattico
mlečna krava vacca lattifera
bot. mlečna pečenica lattario, lattaiolo (Lactarius deliciosus)
gost. mlečna restavracija latteria, ristorante del latte
anat. mlečna žleza ghiandola mammaria
mlečni brat fratello di latte
mlečni zob dente di latte, lattaiolo
med. pog. mlečne krastice lattime
mlečni gostomer lattodensimetro
mlečni izdelki latticini
vet. mlečni prašiček lattone, lattonzolo
vet. mlečni teliček lattone

mléčen lechoso; lácteo ; (steklo) opalino ; bot lactescente

mlečni proizvodi productos m pl lácteos
mlečna kaša papilla f lacteada
mlečna kava café m con leche
mlečna čokolada chocolate m con leche
mlečna jed lacticinio m
mlečna juha sopa f de leche
mlečna kislina ácido m láctico
mlečna krava vaca f lechera
mlečni riž arroz m con leche
mlečni sladkor lactosa f, azúcar m de leche
mlečni sok (bot) jugo m lácteo
mlečni zob diente m de leche
mlečni zobje dentadura f de leche
mlečna žleza (anat) glándula f mamaria
mlečno steklo vidrio m opalino
mlečna industrija industria f lechera
mlečna cesta (astr) Vía f Láctea
delati mlečno kuro (med) seguir un régimen lácteo

mlekaric|a [é] ženski spol (-e …)

1. ki razvaža mleko: die Milchfrau

2.
krava mlekarica die Milchkuh
ovca mlekarica das Milchschaf

mlékarica milkmaid; dairymaid; milk-woman, pl milk-women; (krava) milker

ta krava je dobra (slaba) mlékarica this cow is a good (bad) milker

mléko milk; žargon cow-juice

osličje mléko ass's milk
cementno mléko cement wash
kislo mléko sour milk
kondenzirano mléko condensed milk
kokosovo mléko coconut milk
mandljevo mléko milk of almonds
mléko v prahu powdered milk, dried milk, evaporated milk
neposneto, polmastno mléko whole milk
pinjeno mléko buttermilk
posneto mléko skim (ali skimmed) milk
sesirjeno mléko curds pl, curdled milk
stepeno mléko buttermilk
sveže mléko fresh milk, new milk
mléko kanglica, vedro za mléko milk can, milk pail
lonec za mléko milk-pot
steklenica za mléko milk bottle
naša krava ne daje mléka our cow has come (ali has gone) dry
dajati mléko to give (ali to yield) milk
posneti mléko to skim the milk
mléko se skisa milk goes sour, milk curdles
mléko se mi upira, studi I loathe milk
méd in mléko (= izobilje) milk and honey
dežela, kjer se cedita méd in mléko a land flowing with milk and honey
mléko se ga še drži (figurativno) he's still wet behind the ears

mlȉječan -čna -o (ijek.) mlečen, ki ima mleko: -a krava krava mlekarica; -a kiselina mlečna kislina; Mliječni put = Mliječna staza Rimska cesta; -i šećer mlečni sladkor; gl. tudi mlječan

mólsti (mólzem) imperf.

1. agr. mungere:
ročno, strojno molsti mungere a mano, meccanicamente
krava dobro, slabo molze la vacca da molto, poco latte

2. pren. mungere, sfruttare

mólzen milking

mólzna krava milch cow (tudi figurativno), milker
mólzni stroj milking machine, tapper

mólzen de traite, à traire; qui donne du lait, à lait

molzni čebriček seau moški spol à traire
molzna krava, molznica vache ženski spol à lait; laitière ženski spol

mólzen (-zna -o) adj.

1. della mungitura, per la mungitura:
molzni stroj mungitrice

2. lattifero (vacca):
pren. biti molzna krava lasciarsi mungere, spennare

mólzen

molzna krava vaca f de leche, vaca f lechera
biti molzna krava (fig) fam ser la vaca de la boda

mòrskī -ā -ō
1. morski: -a voda, obala, riba, struja, plovidba, milja, tišina, bolest; -a so; morski talas, val, zrak, vazduh; -o dno, pristanište, kupatilo
2. nerazumljiv, nesmiseln, neumen: to su nekakva -a pravila
3. neizmeren: za -o blago to ja ne bih dao
4. -a krava zool. morska krava, sirena; -a pastrmka zool. morska postrv, Salmo trutta; -a svraka zool. morska sraka, školjkarica; morski konj zool. polarni mrož; morski pas zool. morski pes; morski pauk zool. morski pajek; morski krin zool. morska lilija; -e mijene ž gl. bibavica

Myrō (Myrōn) -ōnis (-ōnos Mart.), m (Μύρων) Míron, sloveč kipar (livar, plastes) iz Elevter ok. l. 430, Polikletov sodobnik. Posebej so slovele njegove realistične atletske skupine in živalske podobe (npr. mukajoča, tele doječa krava na velikem atenskem trgu): Ci., O., Plin., Mart. — Od tod adj. Myrōnius 3 Mirónov, od Miróna izdelan: caput Corn.

nàliti ȁlijēm
I.
1. naliti: naliti vodu u kotao, vino u čašu
2. zaliti, pokriti: magla je mlijekom nalila ravnicu; nabujala voda nalila u rovove
3. krava je nalila (u vime) krava vimenja
II. naliti se tudi ekspr. naliti se, opiti se

nàpiti nȁpijēm
I.
1. napiti, nazdraviti: napiti gostu, u njegovo zdravlje
2. napojiti, pogostiti s pijačo: napiti koga najboljim vinom
3. opiti: naš gazda voli da napije gosta
II. napiti se napiti se: napiti se vina, krvi, vode; napiti se kao zemlja, kao ćuskija napiti se kot krava