-
bjȅlogūš m (ijek.), bȅlogūš m (ek.) zool. povodni kos, Cinclus cinclus
-
bloom [blu:m] prehodni glagol
skovati železo v kos, šibiko
-
blouse [bluz] féminin bluza, kos ženske vrhnje obleke, jopica, jopa
blouse de travail delovna bluza, jopa
-
brickbat [bríkbæt] samostalnik
kos opeke
figurativno neprijetna pripomba, žalitev
-
brife [brif] féminin velik kos kruha (populaire)
-
Brot, das, (-/e/s, -e) kruh, Stück: kos kruha (tudi sendvič); weißes Brot bel kruh; schwarzes Brot črn kruh; Brot backen peči kruh; sein Brot verdienen služiti si kruh
-
Brotscheibe, die, kos kruha
-
bulto moški spol obseg, prostornina; kip; doprsni kip ali slika; oteklina; kos prtljage; pomen; statist
bulto de carga kos tovora
figura de bulto kip
a bulto površno, na slepo srečo
de bulto jasno, razločno
en bulto v celem
buscar a uno el bulto koga zalezovati
coger a uno el bulto zgrabiti, ujeti koga
escurrir (ali huir) el bulto skriti se, potuhniti se
hacer bulto obsežen (obširen, razsežen) biti
menear a uno el bulto koga pretepsti
bultos a la mano ročna prtljaga
bultos grandes velika prtljaga
-
bȕsēn -ena m, mest. na busènu
1. ruša, kos zemlje, prsti s travo
2. trata: biljke livadskog -a spadaju u familiju trava
3. grmiček: busen crvenih ruža
-
bùsika ž
1. ruša, kos zemlje
2. bot. masnica, Deschampsia
-
cabochon [-šɔ] masculin poliran, obrušen drag kamen; kos obrušenega kristala; žebelj za tapete, okrasni žebelj
-
caespes, slabše cēspes, -itis, m
1. izrezan in odstranjen kos ruše, drn, trat(nic)a: Lucan., Plin. iun., Sil., Stat. idr., ad aggerem caespites comportare C., ara gramineo de caespite fiat O., primum exstruendo tumulo caespitem Caesar posuit T.
2. met.
a) ruša, drnje, trata: Tib., Petr., Stat., hastam de caespite vellit V., de caespite virgo se levat O., c. gramineus V., O., sedere in caespite nudo Suet., summa caespitum Plin.
b) žrtvenik iz ruše: Iuv., T., Ap., positus carbo in caespite vivo H.
c) koča iz ruše: fortuitum spernere caespitem H.
č) hort. šop laskov na korenini, šopasta korenina: V. (Georg. IV, 273), Plin.
d) ruši podoben izrastek na trti: Plin.
-
cāla -ae, f (κᾶλον, ki se rabi le v pl. κᾶλα) kos lesa, poleno, kalanica: Luc. ap. Serv. — Soobl. cālum -ī, n: Isid.
-
carō, st.lat. soobl. carnis (L. Andr. ap. Prisc., L., Char.), gen. carnis, abl. -e (-ī: Pl.), gen. pl. carnium, f (carō je prvotno odrezek, kos mesa; prim. umbr. karu del, osk. carneis = partibus, gr. κείρω odrežem)
1. odmerek, delež, obrok, kos mesa; tak pomen ima beseda tako v osko-umbr. kakor v lat. obrednem jeziku: Latinaeque instauratae, quod Laurentibus carnis (nom. sg.), quae dari debet, data non fuerat L., quibus e municipiis vix iam, qui carnem Latinis petant, reperiuntur Ci. delež pri žrtvovanju.
2. met. meso: exstructa mensa multā carne Ci., lacte et carne vivunt C., c. ferina S., Plin. divjačina, iners H., tosta O., bubula Val. Max. govedina, morticina Sen. ph. ali tacita Mart. mrcina, crkovina, cruda Suet.; pl. carnēs kosi mesa, mesovje, mesnina: carnes vipereae O., bubulae Plin. Pri Cels. je caro pogosto = staničevina, vlaknina; od tod c. hebes Cels. divje meso. Pren.
a) o nadutem govorniku: carnis plus habet quam lacertorum Q. več mehkobnega (besednega) obilja (= nadutosti).
b) zaničlj. o človeku „mesovje“: ista pecus et caro putida Ci. mrcina.
c) meseno telo (naspr. duh): caro ista Sen. ph.
3. pren. meča, mehčina, sredica
a) sadja in dreves: Plin.
b) draguljev: Plin.
-
casson [kasɔ̃] masculin steklene črepinje; kos sladkorja
-
chanteau [šɑ̃to] masculin, vieilli kos kruha; kos blaga
-
chicot [šiko] masculin štor; zobna škrbina; familier kos lesa, ostanek; populaire zobozdravnik
-
chiffon [šifɔ̃] masculin krpa, cunja; (= chiffon de papier) kos umazanega in zmečkanega papirja; (péjoratif)
chiffon de papier (figuré) pogodba brez vrednosti, krpa papirja
chiffon à poussière krpa za brisanje prahu
parler chiffons, s'occuper de chiffons (familier) govoriti o modi, ukvarjati se z modo, z ženskimi oblekami
-
ciglènica ž dial. opeka, kos opeke: bacati -e na koga
-
colis [kɔli] masculin paket, ovoj, omot; tovorni kos
colis postal, express, de valeur déclarée poštni, brzovozni, vrednostni paket