Franja

svét¹ world; (zemlja) earth, globe; (vsemirje) the universe

na svétu in the world
na tem svétu in this world, in this life, here below
po celem (vsem) svétu all over the world, the whole world over
na koncu svéta (figurativno) at the back of beyond
(ki je) daleč od svéta remote, out of the world, secluded
širom svéta throughout the wide world, all over the world
ves svét the whole world
za ves svét ne, za nič na svét u ne not for all the world, not for worlds, not for anything in the world, for nothing in the world
do konca svéta to the ends of the earth
Novi svét the New World
Stari svét the Old World
Tretji svét politika the Third World
oni svét (figurativno) the next life, the other world, the world to come
od svéta odrezan kraj the back of beyond
stavbni svét building site
učeni svét (figurativno) the world of learning
športni svét (figurativno) the sporting world
rastlinski svét the vegetable world
živalski svét the animal world
začetek svéta the beginning of the world
konec svéta the end of the world
podzemeljski svét underworld
širni svét the wide world
današnji svét the modern world
odkar sem na svétu since I was born
to je na drugem koncu svéta it's on the other side of the globe, it's at the back of beyond
to je narobe svét! (figurativno) that's making water flow uphill!
on je najboljši človek na svétu he's the best man alive, you won't find a better man living than him (knjižno than he)
ona mi je (= pomeni) vse na svétu she is all the world to me
tako je (pač) na svétu that's the way of the world
za nič na svétu ne bi tega naredil I would not do it for all the world
odreči se svétu to forsake the world
šel bi z njo do konca svéta I'd follow her to the ends of the earth
poslati koga na oni svét (žargon) to send someone to kingdom-come
priti na svét to come into the world, to be born, to be brought into the world
on malo pozna svét he knows little of the world
prinesti, spraviti na svét to bring into the world, to give birth (to)
spraviti koga s svéta to do away with someone, to put someone out of the way, to kill someone, (pogovorno) to dispatch someone
videl je mnogo svéta he is a widely travelled man, he is a great traveller, he is a globe-trotter
zagledati luč svéta to see the light, to be born, to be brought into the world
živeti odmaknjen(o) od svéta to live cut off from the world
objadral je ves svét he has sailed the seven seas

šol|a [ó] ženski spol (-e …)

1. die Schule (baletna Ballettschule, celodnevna Ganztagsschule, Tagesschule, dekliška Mädchenschule, delovna Arbeitsschule, deška Knabenschule, dopisna Fernschule, eksperimentalna Versuchsschule, elitna Eliteschule, enotna Einheitsschule, glasbena Musikschule, gospodinjska Haushaltungsschule, gradbena Bauschule, hotelska Hotelfachschule, industrijska Werkschule, izbirna Angebotschule, Wahlschule, jezuitska Jesuitenschule, kmečka gospodinjska Landfrauenschule, latinska Lateinschule, ljudska Volksschule, mala Vorschule, meščanska Bürgerschule, Hauptschule, mornariška Marineschule, nedeljska Sonntagsschule, obratna poklicna Betriebsberufsschule, obrtna Gewerbeschule, obvezna Pflichtschule, osnovna Elementarschule, Volksschule, Grundschule, petdnevna Fünftageschule, pevska Singschule, plesna Tanzschule, podeželska Landschule, poklicna Berufsschule, poljedelska Landbauschule, pomorska Seefahrtschule, pomožna Hilfsschule, posebna Sonderschule, privatna/zasebna Privatschule, rudarska Bergschule, samostanska Klosterschule, Ordensschule, središčna Mittelpunktschule, Zentralschule, strokovna poklicna Berufsfachschule, strokovna Fachschule, strokovna za gozdarstvo Forstfachschule, tehniška Technikerschule, trgovska Handelsschule, verska Bekenntnisschule, Religionsschule, Konfessionsschule, vojaška Heeresschule, Militärschule, vrtnarska Gartenbauschule, waldorfska Waldorfschule, zgledna/vzorna Musterschule, župnijska Pfarrschule, petja Gesangschule, Singschule, risanja Zeichenschule, šivanja Nähschule, za medicinske sestre Schwesternschule, za slabovidne Sehbehindertenschule, Blindenschule, za slušno prizadete Gehörlosenschule, za tolmače Dolmetscherschule, z internatom Internatsschule), die Lehranstalt
… šole Schul-
(konec der [Schulschluß] Schulschluss, obiskovanje der Schulbesuch, oblika die Schulform, vodja der Schulleiter, uprava die Schulverwaltung, urejanje prometa v bližini die Schulwegsicherung, ustanovitelj der Schulträger, vodenje die Schulleitung, začetek der Schulbeginn, Schulanfang, zapustitev der Schulabgang)
dijak/dijakinja šole za … der …-schüler/ die …-schülerin (šole za medicinske sestre Schwesternschülerin, meščanske šole Hauptschüler, Hauptschülerin, osnovne/ljudske šole Volksschüler, Volksschulerin, pomožne šole Hilfsschüler, Sonderschüler, Hilfsschülerin, Sonderschülerin, samostanske šole Klosterschüler, Klosterschülerin)
učitelj pomožne šole der Hilfsschullehrer
učitelj posebne šole der Sonderschullehrer
naveličan šole schulmüde
bolan zaradi šole schulkrank

2.
srednja šola die höhere Schule, Mittelschule (srednja tehnična höhere Berufsfachschule)
visoka šola Hochschule
višja/visoka strokovna šola Fachhochschule
| ➞ → visoka šola

3.
šola v naravi die Schulsportwoche, Schullandwoche

4.
dokončana/zaključena šola der …-[schulabschluß] schulabschluss
(osnovna [Volksschulabschluß] Volksschulabschluss), die Reife, …-reife (meščanska mittlere Reife, strokovna Fachschulreife)

5. stavba: die Schule, das Schulgebäude

6.
radijska šola das Funkkolleg, der Schulfunk
televizijska šola das Telekolleg
šport plezalna šola der Klettergarten

7. (stroka) die Schule
filozofija Frankfurtska šola die Frankfurter Schule
kirenajska šola kyrenäische Schule
mnenje šole die Schulmeinung

8.
figurativno stara šola die alte Schule
dobra šola eine gute Schule, eine Warnung
trda šola eine harte Schule
drago plačati šolo Lehrgeld zahlen müssen
|
iz šole aus der Schule, von der Schule (poznati iz šole von der Schule kennen)
izključiti iz šole von der Schule weisen
priti/prihajati iz šole aus der Schule kommen
vreči iz šole feuern, aus der Schule werfen
vzeti iz šole aus der Schule nehmen/fortnehmen
znanje iz šole Schulkenntnisse množina
iti na drugo šolo die Schule wechseln
prepisati na drugo šolo (ein Kind) ausschulen, umschulen
prehod na drugo šolo der Schulwechsel
pred šolo vor der Schule
strah pred šolo die Schulangst
v šoli in der Schule, schulisch, (interni) innerschulisch
v šolo in die Schule
težave v šoli Schulschwierigkeiten množina
v šoli pridobljeno znanje Schulkenntnisse množina
hoditi v šolo zur Schule gehen, eine Schule besuchen
hoditi v plesno šolo Tanzstunden mitmachen
hoja/pot v šolo der Schulgang
iti v šolo in die Schule gehen
pot v šolo der Schulweg
vpisati v prvi razred šole einschulen
vpisati na drugo šolo umschulen
zrelost za vstop v šolo die Schulreife
zrel za šolo schulfähig, schulreif
atlas za šole der Schulatlas
primeren za šolo schulgerecht

šóla school; educational establishment; (stavba) schoolhouse, school; (poučevanje) schooling, teaching; (tečaj) course

v šóli at school
v šólo to school
osnovna šóla elementary (ali primary) school
srednja šóla secondary school, (zasebna) public school, (z internatom) boarding school
klasična srednja šóla grammar school
srednja šóla klasične smeri classical side (of a secondary school)
srednja šóla realne smeri modern side (of a secondary school)
deška (dekliška) šóla boys' (girls') school
mešana šóla mixed school; coeducational school
višja srednja šóla (5.-8. razred) ZDA high school
glasbena šóla music school
gospodinjska šóla school of domestic science
jahalna šóla riding school, manege, manège
konfesionalna šóla denominational school
kmetijska šóla school of agriculture
nadaljevalna šóla continuation school, extension college
strokovna šóla vocational (ali professional) school
šoferska šóla driving school, school of motoring
tehniška šóla technical school
trgovska šóla commercial school
učiteljska šóla teachers' training college, ZDA normal college
vojaška šóla military school, military academy
večerna šóla evening (ali night) school, evening classes pl
mala šóla nursery school, kindergarten, preschool
dan brez šóle (pouka) day off (school), school holiday
dorasel za šólo of school age
danes ni šóle (pouka) there is no school today, there are no lessons today
šóle (pouka) je konec school is over
naša šóla se bo končala 30. junija in zopet začela 15. septembra our school breaks up (ali closes) on June 30th and will reopen (ali reassemble) on September 15th
ti ne boš za šólo school is not for you
hoditi v šólo to go to school, to be at school
iti skozi trdo šólo (figurativno) to go through the mill
končati, zapustiti šólo to leave school
izključiti iz šóle to expel from school
obiskovati šólo to attend (a) school
zamuditi šólo (pouk) to be late for school
neupravičeno izosta(ja)ti iz šóle (»špricati«) to play truant, to cut school, ZDA žargon to play hooky
biti med najboljšimi v šóli to be near the top in school
vsaka šóla nekaj stane (figurativno) we learn by experience

tabl|a³ ženski spol (-e …) napisna: die Tafel, das Schild (krajevna Ortstafel, Ortsschild, odhodov Abfahrtstafel, opozorilna Warnschild, Hinweistafel, Hinweisschild, orientacijska Orientierungstafel, smerna Richtungsschild, za konec kraja Ortsendeschild, za obvoz Umleitungsschild, z imenom firme Firmenschild, z znakom prometne zapovedi Gebotsschild, z znakom prepovedi Verbotsschild)
opremiti s tablami ausschildern
table množina Tafeln, Schilder množina, die Beschilderung

ted|en [é] moški spol (-na …) die Woche (delovni teden Arbeitswoche, molitveni Gebetswoche, petdnevni delovni Fünftagewoche, prejšnji Vorwoche, sedemdnevni delovni Siebentagewoche, štirideseturni delovni Vierzigstundenwoche, veliki Karwoche, Passionswoche, velikonočni Osterwoche, dopusta Urlaubswoche, življenja Lebenswoche)
delovni teden die Wochenarbeitszeit
ta teden diese Woche
drug teden nächste Woche
ves teden die ganze Woche, die Woche über
vsak teden jede Woche, wöchentlich
čez en teden in einer Woche
jutri teden morgen in acht Tagen
med tednom unter der Woche
na teden in der Woche, wöchentlich (trikrat na teden dreimal wöchentlich)
ure na teden Wochenstunden množina
na dva tedna zweiwöchentlich
na tri/ štiri tedne dreiwöchentlich, vierwöchentlich
na začetku tedna Anfang der Woche
(drugega Anfang nächste Woche), der Wochenbeginn, Wochenanfang
v tednu in der Woche
dan v tednu der Wochentag
za en/ta teden für eine/diese Woche
konec tedna das Wochenende
za konec tedna Wochenend-
(izdaja die Wochenendausgabe, izlet der Wochenendausflug)
cele tedne/tedne in tedne wochenlang
za cele tedne wochenweise
figurativno medeni tedni Flitterwochen množina
starost: star šest/deset tednov, dva tedna sechswöchig, zehnwöchig, zweiwöchig

téden week, seven days pl

dva tédna a fortnight
nekaj tédnov a week or two
na téden (tedensko) a week, per week
téden za tédnom week by week, week in week out
enkrat na téden once a week
med tédnom in the week
dvakrat na téden twice a week
danes téden today week, this day week
včeraj téden yesterday week
pred enim tédnom a week ago
vsak téden weekly
v enem tédnu within a week
prihodnji téden next week
pretekli téden last week
jutri téden tomorrow week
v ponedeljek téden Monday week
konec tédna weekend
čez tri tédne three weeks hence
beli téden trgovina white sale
delovni téden working week
40 urni delovni téden 40-hour week
medeni tédni honeymoon
ves téden delati to work all week
med tédnom spim v mestu I sleep in town during the week
téden po beli nedelji religija Low Week

téden (-dna) m settimana:
tedna ni in ni konec la settimana è lunga a non finire
izostajati po cele tedne essere assenti per intere settimane
v nekaj tednih bo delo končano in poche settimane il lavoro sarà terminato
teden dni bom doma starò a casa per una settimana
medeni tedni la luna di miele
teden Rdečega križa la settimana della Croce Rossa
delovni teden settimana lavorativa
petdnevni delovni teden settimana corta
konec tedna il fine settimana, il week end
rel. veliki teden la settimana santa

téden semana f

beli teden semana blanca
konec tedna fin m de semana
ob koncu tedna a fin de semana
cele tedne semanas enteras, durante semanas
pred nekaj tedni hace algunas semanas, semanas atrás
v tednu dni, v enem tednu dentro de una semana
pretekli teden la pasada semana, la última semana
tekoči teden semana en curso
prihodnji teden la semana que viene, la próxima semana
med tednom entre semana
petdnevni teden semana inglesa

tega [é] ➞ → to, ta
davno tega vor langer Zeit, vorzeiten
do tega/do tega trenutka bis zu diesem Augenblick, bis jetzt
biti do tega, da daran gelegen sein, [daß] dass (veliko mi je do tega … es ist mir viel daran gelegen …)
nič mi ni do tega es liegt mir nichts daran
iz tega daraus, hieraus (kaj bo iz tega was wird daraus?)
namesto tega statt dessen
od tega davon
od tega ne bo konec sveta davon geht die Welt nicht unter
od tega sveta von dieser Welt
poleg tega außerdem, daneben, weiters, übrigens
vrh tega darüber hinaus
zaradi tega dadurch, aus diesem Grunde
že 10 let je tega das liegt (10 Jahre) zurück

tekm|a¹ [é] ženski spol (-e …) šport das Spiel, das Wettspiel, das Match; (finalna Endspiel, izločitvena Ausscheidungsspiel, kondicijska Aufbauspiel, kvalifikacijska Qualifikationsspiel, mednarodna Länderspiel, nogometna Fußballspiel, odločilna Entscheidungsspiel, otvoritvena Eröffnungsspiel, prva Hinspiel, povratna Rückspiel, prijateljska Freundschaftsspiel, prvenstvena Meisterschaftsspiel, na domačem igrišču Heimspiel, na gostovanju/v gosteh Auswärtsspiel); (boj) der Kampf (ekshibicijska Schaukampf, posameznikov Einzelkampf); (dirka) das Rennen
veslaška tekma das Wettrudern, das Bootsrennen
… tekme Spiel-
(konec das Spielende, minuta die Spielminute, potek der Spielverlauf, prekinitev die Spielunterbrechung, vodstvo Spielleitung)
prve tekme (prvi del tekmovanja) die Hinrunde
povratne tekme die Rückrunde
žvižg za konec tekme der [Schlußpfiff] Schlusspfiff
poročilo o tekmi der Spielbericht
odigrati tekmo ein Spiel liefern

trágičen tragic, tragical; calamitous

trágično prislov tragically
trágičen dogodek a tragic event
trágična ironija tragic irony
trágičen konec dreadful (ali shocking) end
trágična narava (čud) tragic nature, tragedy
ne jemlji tega tako trágično don't make such a tragedy of it
teh stvari ni treba trágično jemati these matters must not be taken too seriously, we must not make a mountain out of a molehill

trágičen tragique, émouvant

tragičen konec fin moški spol tragique
ni tragično (familiarno) ce n'est pas tragique, ce n'est pas bien grave
tragično kaj vzeti, jemati prendre quelque chose au tragique
tragično se obrniti tourner au tragique

trágičen trágico

tragičen konec final m trágico
ni tako tragično fam no es para tanto
tragično kaj vzeti tomar por lo trágico a/c; dramatizar
tragično se obrniti tomar un rumbo trágico

tréba adj. inv. (v predik. rabi)

1. bisognare, occorrere, convenire, essere necessario:
pšenica je zrela in jo je treba požeti il grano è maturo e bisogna mieterlo
naj prižgem luč? Ni treba accendo la luce? Non è necessario
včasih je treba pogoltniti žalitev talora conviene ingoiare il rospo

2. (za izražanje omiljene zahteve) bisognare:
konec klepetanja, treba je delati basta con le chiacchiere, bisogna lavorare

3. essere necessario, esserci bisogno; occorrere:
dežuje, ko je najmanj treba piove quando meno ce n'è bisogno

4. aver bisogno:
povej, česa mu je najbolj treba dimmi di che cosa ha più bisogno

5. kot je treba, kakor je treba come si deve, come si conviene; comme il faut:
postrežba kot je treba un servizio perfetto, come si deve
samo še tega je bilo treba questa proprio non ci voleva
fant kot je treba un ragazzo perbene
meni ni treba tega praviti (lo so) non occorre che me lo racconti
pren. če ne bo hujše, še umreti ne bo treba il diavolo non è così brutto come lo si dipinge

ujéti (ujámem)

A) perf.

1. prendere, catturare, acchiappare:
ujeti bežečega catturare il fuggitivo
ujeti leva za živalski vrt catturare un leone per il giardino zoologico
mačka ujame miš il gatto acchiappa il topo

2. afferrare; trattenere:
megla ujame strupene pline la nebbia trattiene i gas tossici

3. cogliere, sorprendere:
ujeti tatu pri dejanju cogliere il ladro in flagrante

4. accalappiare, abbindolare, incantare:
ujeti koga z zgovornostjo incantare qcn. con la parlantina

5. raggiungere, riagganciare; ricuperare:
šport. pri spustu je čelni skupini uspelo ujeti ubežnika nella discesa il plotone di punta riuscì a raggiungere, a riagganciare il fuggitivo
ujeti zamujeno ricuperare il ritardo

6. riuscire a prendere:
če pohitiš, boš avtobus še ujel se ti muovi, riuscirai a prendere la corriera

7. trovare:
ujeti koga po telefonu trovare qcn. per telefono

8. pren. afferrare; capire:
ujeti na uho, z očmi afferrare all'ascolto, con lo sguardo
pravočasno ujeti namero koga capire a tempo le intenzioni di qcn.

9. captare, ricevere:
ujeti tujo radijsko postajo captare una stazione radio straniera

10. trovare, cogliere:
ujeti ravnotežje trovare l'equilibrio

11. pren. cogliere; rubare:
ujeti ugodno priliko cogliere l'occasione
ujeti urico spanja rubare un'oretta di sonno

12. sorprendere:
glej, da te ne ujame dež guarda di non farti sorprendere dalla pioggia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ujeti korak s časom andare a passo coi tempi
ujeti misel v ustrezno formulacijo formulare opportunamente il pensiero
ujeti prehlad buscarsi, rimediare un raffreddore
ujeti strel v koleno essere ferito al ginocchio
ujeti misel na papir mettere per iscritto un pensiero
ujeti prizor na platno disegnare una scena
ujeti kaj na filmski, magnetofonski trak filmare qcs., registrare sul magnetofono
ujeti v objektiv, v skicirko fotografare, disegnare qcn.
ujeti koga v ljubezenske mreže irretire qcn.
ujeti koga v past ingannare qcn.
ujeti veter v jadra andare, navigare col vento in poppa
igre ujeti pagata catturare il bagatto

B) ujéti se (ujámem se) perf. refl.

1. afferrarsi; aggrapparsi:
zvrtelo se mu je, vendar se je ujel za stol gli venne il capogiro ma riuscì ad afferrarsi alla sedia

2. essere trattenuto:
žoga se je ujela med veje la palla è trattenuta dai rami

3. cadere in trappola; abboccare:
ujeti se na trnek abboccare all'amo

4. lasciarsi cogliere, prendere:
goljuf se je ujel il truffatore s'è lasciato cogliere

5. ingranare, combaciare:
zobje so se ujeli z zobmi drugega kolesa i denti di una ruota ingranano con quelli dell'altra

6. accordarsi:
nova hiša se lepo ujema z okoljem la nuova casa si accorda bene all'ambiente

7. adattarsi, adeguarsi:
ujeti se z novimi razmerami adattarsi alle mutate condizioni

8. riprendersi:
po porazu se moštvo dolgo ni moglo ujeti dopo la sconfitta, la squadra stentò a lungo a riprendersi

9. combaciare:
konec meseca se je ujel s polno luno la fine del mese ha combaciato col plenilunio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njune oči so se ujele si guardarono
ujeti se na lepe besede lasciarsi abbindolare dalle belle parole
ujeti se na dekletove oči innamorarsi dei begli occhi, lasciarsi affascinare dai begli occhi della ragazza
veter se je ujel v drevesne krošnje il vento fa stormire le fronde

védeti (vém) imperf.

1. conoscere, sapere:
vedeti novico, resnico sapere la novità, conoscere la verità
ljudje ne vedo več, kaj je jetika la gente non sa più cosa sia la tubercolosi

2. (z nedoločnikom) sapere:
ni vedela, kaj reči non sapeva cosa dire

3. pren. (navajati, vsebovati kak podatek) narrare, dire, volere:
ljudska pripoved ve, da je tam bilo nekdaj jezero la leggenda vuole che lì vi fosse un tempo un lago

4. kaj vem, kaj se ve, kdo ve (v adv. rabi za izražanje nedoločnosti, precejšnje množine, stopnje):
odšel je, kdo ve kam se ne andò chissà dove
knjige sem posodil kaj vem komu ho prestato i libri a non so chi
imajo kaj vem kaj vse hanno di tutto
iskal sem ga ne vem kje vse l'ho cercato per ogni dove

5. pren. (v adv. rabi v sedanjiku, v zvezi z 'da' pomeni gotovo) certo, certamente:
mi boš kmalu vrnil? Veš da bom mi restituirai presto? Ma certo

6. (v medmetni rabi v drugi osebi; izraža obračanje na ogovorjenega, opozorilo, poudarja trditev) sai, sa:
tiho, oče je bolan, veš zitto, papà sta male, sai
veste kaj vam povem, pojdite k vragu! sa cosa le dico? vada al diavolo!
nesramen si, veš sei proprio sfacciato, sai
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tako se je zgodilo, Bog že ve zakaj così è successo. Dio solo sa perché
bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica non sappia la sinistra quel che fa la destra
pren. to ve vsak otrok questo lo sanno già i bambini
pren. dežja še ne bo, če kaj vem non pioverà ancora per quel che so
imamo sadja, da ne vemo kam z njim di frutta ce n'è tanta che non sappiamo cosa farcene
dal mu je vedeti, da ga ne mara več videti gli fece capire che non voleva più vederlo
ne vem več za prosti čas non so più cosa sia un minuto di tempo libero
kaznuj ga, da bo vedel za drugič puniscilo severamente, così saprà se farlo un'altra volta
napil se je, da ni vedel zase era completamente ubriaco
vrag vedi, vrag si ga vedi, kdaj bo konec tega chissà quando (ciò) finisce
čas mineva, da sam ne veš kako il tempo passa inesorabile
ne veste, kako sem vesel! quanto sono contento!
pren. ne ve ne kod ne kam non sa che pesci pigliare
ta človek ve, kaj hoče è uno che sa ciò che vuole
pren. vem, kje ga čevelj žuli conosco le sue debolezze
pren. ne ve, kje se ga glava drži non sa dove battere la testa
obljubil si mi. Ne da bi vedel me l'avevi promesso. No, che io sappia
ali misliš tudi ti oditi? Veš da ne (izraža zavrnitev) te ne vai anche tu? No, ma no
pren. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača una gestione, a dir poco, caotica
stori, kot veš in znaš fa' come meglio credi
drži se, kot bi bil ne vem kdo ma chi si crede di essere?!
PREGOVORI:
več glav več ve uno solo non può saper tutto

velika francoska revolucija stalna zveza
zgodovina (konec 18. stoletja) ▸ nagy francia forradalom

verig|a¹ ženski spol (-e …) die Kette (koračna Taktkette, krmilna Steuerkette, ojnična Aufhaltekette, oplaščena Hülsenkette, podajalna Vorschubkette, pogonska/gonilna Treibkette, samovodna Selbsthaltekette, sidrna Ankerkette, snežna Schneekette, tirna Gleiskette, varnostna Sicherheitskette, zaporna Sperrkette, za zapiranje Schließkette, na vratih Türkette, žage Sägekette)
izlagalna veriga tehnika die Kettenauslage
… verige Ketten-
(člen das Kettenglied, konec der [Kettenschluß] Kettenschluss, pretrganje der Kettenbruch, ščitnik das Kettenschutzblech, der Kettenschutz, der Kettenkasten)
členek na verigi das Kettengelenk
žvenketanje verig das Kettengeklirr
podoben verigi kettenförmig
biti v verigah in Ketten liegen
dati na verigo psa: anketten, an die Kette legen
dati/vkovati v verige in Ketten legen
odpeti/spustiti z verige losketten, abketten
strgati se z verige sich von der Kette reißen
povezati/skleniti se v verigo sich verketten
zapreti z verigo vrata: die Kette vorlegen

verižna reakcija ženski spol fizika, kemija die Kettenreaktion (tudi figurativno)
konec verižne reakcije der Kettenabbruch

vikend¹ moški spol (-a …) (konec tedna) das Wochenende