Franja

in-ibi, adv.

1. prvotno o prostoru tu(kaj), ondi: Cat., Ci., Amm., lapides (erant) Varr., marsupium habeat i. Pl., i. iste Milo diversatur Ap.

2. metaf.
a) o času = „v tem“, ta hip, takoj, prav: cum eum i. mors occuparet Gell.; inibi est = in eo est na tem je, kmalu se zgodi (izvrši): Caecil. ap. Non., aut i. esse aut iam esse confectum Ci.
b) o številu = med temi (njimi): Auct. b. Afr., i. emit Pl. (Capt. argum.).

īn-sequor -sequī -secūtus sum

1. (takoj, neposredno za kom) slediti, zasledovati ga, za petami biti komu,
a) (v prostoru) abs.: Val. Fl., proximus huic longo sed proximus intervallo insequitur Salius V., insequitur acies ornata L., verba insequentia Ci., vestigiis (abl.) insecutus T.; z acc.: agmen Cu., insecutae Orphea silvae H.; pesn.: insequitur fugientem lumine pinum O. sledi ji z očmi = gleda za njo.
b) časovno: nox insecuta est Ph., diei insequentis pars L. polovica naslednjega dne, anno insequente L., insequentibus consulibus L. v prihodnjem konzulatskem letu, tempus, dies, annus insequens L., Suet., Vell., Plin., Q., Hirt., nocte insequenti Hirt.; o dogodkih v času: slediti, nastopiti (nastopati): bellum Octavianum insecutum est Ci., insequitur clamorque virûm stridorque rudentum V., insequitur somnus Cu., te mea aetas insequitur V. jaz bom kmalu v ravni vrsti s teboj, kmalu bova vrstnika, mors eum insecuta est Ci., smrt ga je dohitela, casus insequitur V., languor i. Lucr., tanto periculo malum maius insequitur Ap., cineres atque ossa alicuius i. V., epistula Epicuri Stilbonem i. Sen. ph., postremam litteram detrahebant, nisi vocalis insequebatur Ci.; subst. n. pl. pt. pr.: ex prioribus geometria probat insequentia Q.

2. occ. (sovražno) komu slediti, zasledovati, preganjati, dreviti koga, dreviti se za kom, pritisniti (pritiskati) za kom: tu illum in foro gladio insecutus es Ci., sic insequar fugientem Ci., i. cedentem C.; poseb. kot voj. t. t.: pars cedere, alii insequi S., cupidius novissimum agmen insecuti (sunt) C., hostem i. S., L., Cu., hunc A. Hirtii exercitus insecutus est Ci.; pren. o različnem napadanju = napasti (napadati), pestiti, privi(ja)ti, pritisniti (pritiskati) na koga, potisniti (potiskati) koga, udela(va)ti koga: accusatorem urgebo atque insequar Ci., Antonii familiares insequebantur N., ut eos irato animo ac litteris insequebatur Ci., aliquem bello insequi V., vindicis ora … insequitur manibus O. (po)lotiti se, udariti po … , saxum morsibus O. gristi po … , aliquem clamore et minis Ci. s kričanjem in grožnjami, questibus Val. Fl.; metaf. (z besedami) preganjati = grajati, zasramovati, rogati se komu: vitae eius turpidinem non insequebantur Ci., amplissimum quemque … irridendo Ci., vitia orationis Q., dissimiles Plin. iun., saevis dictis Val. Fl.

3. metaf. (delo) nadaljevati, vztrajati, ostajati pri čem: pergam atque insequar longius Ci. (v svoji razpravi), non te insequor ut erudiam Ci. ni moj namen; pesn.: semine iacto protinus arva insequi V. vztrajno gojiti (obdelovati); z inf.: convellere vimen insequor V. poskusim tudi odtrgati.

instant [ɛ̃stɑ̃] masculin trenutek, hip

instants pluriel de bonheur srečni trenutki
à l'instant takoj, v hipu
dans un instant kmalu
au même instant v istem hipu
à chaque instant vsak hip, vsak trenutek, neprestano
à l'instant où v trenutku, ko
un instant! trenutek (počakajte), prosim!
d'un instant à l'autre od trenutka do trenutka
revenir dans un instant takoj se vrniti
par instants od časa do časa
pour l'instant trenutno

instante moški spol sekunda; trenutek

al instante hipno, takoj
cada instante vsak trenutek, zelo pogosto
en un instante zelo hitro, v hipu
por instantes neprestano, vedno bolj
a los pocos instantes kmalu nato

inter-vāllum -ī, n (inter, vāllus)

1. prostor med dvema okopnima koloma: i. proprie est spatium inter capita vallorum Varr.

2. metaf.
a) prostor med dvema stvarema, presledek, razdalja, oddaljenost, razstop, odstoj: trabes paribus intervallis distantes C., videt eos magnis intervallis sequentes L., intervalla humane commoda H. (iron.) nečloveške daljave, i. signi Ci., locorum et temporum Ci., sonorum Ci., omnia intervallis moveri Ci., crebris intervallis lapides erant dispositi Cu., intervalla siderum a terrā Plin., per intervalla digitorum Suet., Baiarum medium intervallum Suet., aëris Lucr., pari intervallo C., longo i. V., modicis intervallis Suet., intervallo Amm.; toda: ex intervallo L. iz daljave, od daleč.
b) (časovno) presledek, vmesni čas, medčasje, čas med, odmor, pretrg(a): maiorum consuetudo longo intervallo repetita Ci., Deciorum memoria multo intervallo renovata est Ci., intervallo dicere Ci. pretrgoma, (ex) longo intervallo Ci. po dolgem času (naspr. confestim), tanto intervallo Ci. ali ex tanto intervallo L. po tako dolgem času, raro intervallo Plin., longo intervallo post Suet., ex intervallo Gell. kmalu nato, annuum regni i. L. = interregnum, dolor longus dat intervalla Ci. ponehuje, pojenjuje, i. litterarum mearum Ci. mojih pisem, med mojimi pismi, sine intervallo loquacitas Ci. brez odmora, hoc intervalli datum L. rok, per intervalla … T. včasih, intervalla scelerum T. premori v izvrševanju, sine intervallo cibum dare Varr. brez zamude, vitia ex intervallis redeuntia Sen. ph. (naspr. continua), intervallum fuit Pl., alia repetendis consulatibus intervalla permittere Plin. iun., intervalla negotiorum otio dispunxit, semper aut belli aut pacis serviit artibus Vell., annorum Suet. ali anni intervallo Amm., per decem mensium intervallum Amm., opportunitate intervalli proximi Amm.
c) razloček, razlika: quantum i. interiectum est inter illorum consilia et istorum dimentiam Ci.; poseb. kot glasbeni t. t. intervalla = (gr. διαστήματα οξύτητος τε περὶ καὶ βαρύτητος), intervali, razlike glasov po višini in globini: varietas sonorum, intervalla Ci., harmoniam ex intervallis sonorum nosse Ci. interval.

iskáti (íščem)

A) imperf. ➞ poiskati

1. cercare:
kdor išče, najde chi cerca trova
če bi me kdo iskal (povpraševal po meni), povejte, da se kmalu vrnem se qualcuno chiedesse di me, ditegli che torno presto

2. (s širokim pomenskim obsegom) cercare:
iskati delo cercare lavoro
iskati stanovanje cercare alloggio
iskati gobe cercare funghi
iskati izhod iz težavnega položaja cercare una via d'uscita da situazione difficile
iskati primerno besedo cercare la parola adatta, giusta
iskati pobegle zapornike cercare, cacciare i detenuti evasi
iskati v slovarju cercare nel dizionario

3. (navadno z glagolskim samostalnikom) cercare:
iskati pomoč, sočutje cercare aiuto, compassione

4. iti, hoditi iskat andare a prendere:
šel je iskat kruha è andato a prendere del pane
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iskati dlako v jajcu cercare il pelo nell'uovo
tu nimaš kaj iskati! vattene!, e levati dai piedi!
iskati koristi cercare il proprio tornaconto
sreča te išče non lasciarti sfuggire l'occasione
človek, da ga je treba iskati z lučjo (pri belem dnevu) uno così non lo trovi manco a cercarlo col lanternino
kar je iskal, to je dobil se l'è meritata
iskati prepir (siliti v težave) cercare rogne
iskati pozabo v pijači stordirsi col bere

B) iskáti se (íščem se) imperf. refl. pren. cercarsi, cercare se stesso

izdíhniti to exhale; to expire; (umreti) to die, to expire, to give up the ghost, to breathe one's last (breath), to stop breathing; to perish

kmalu bo izdihnil he is at the point of death, he is at his last gasp

izkadíti (-ím)

A) perf. fare fumigazioni (per disinfettare); stanare col fumo

B) izkadíti se (-ím se) | izkájati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. cessare di fumare

2. uscire (fumo)

3. pren. sfumare, svanire, sparire, dileguarsi, passare:
jeza se mu bo kmalu izkadila la rabbia gli passerà presto
počakaj, da se mu vino izkadi aspetta che gli passi la sbornia

izkázati (-kážem) | izkazováti (-újem) perf., imperf.

A)

1. dichiarare; rapportare, riferire:
izkazati dohodke in izdatke rapportare, denunciare entrate e uscite

2. (imeti, doseči) avere, conseguire; registrare:
podjetje je izkazalo večji promet kot lani l'impresa ha registrato un fatturato superiore a quello dell'anno precedente

3. (izraža dejanje, kot ga določa samostalnik) dimostrare, rendere, porgere; esprimere:
izkazati, izkazovati (komu) ljubezen dimostrare amore a qcn.
izkazati pomoč porgere aiuto
izkazati spoštovanje esprimere rispetto
izkazati zadnjo čast rendere gli ultimi onori

B) izkázati se (-kážem se) | izkazováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

1. mettersi in vista, segnalarsi, distinguersi, fornire un'ottima prova:
naša reprezentanca se je izkazala zlasti v zadnjem srečanju z Avstrijo la nostra rappresentativa ha fornito un'ottima prova, specie nell'ultimo incontro con l'Austria

2. (dokazati, dokazovati svojo identičnost) esibire, provare la propria identità

3. (izraža lastnost osebka, kot ga nakazuje določilo) mostrarsi, dimostrarsi:
izkazati se hvaležnega mostrarsi riconoscente
izkazati se sposobnega dimostrarsi all'altezza del compito
izkazati se prijatelja dimostrarsi (vero) amico

4. (postati, postajati očiten) risultare; venire alla luce; essere ovvio, manifesto:
resnica se bo kmalu izkazala la verità verrà presto alla luce
izkazalo se je, da je nedolžen risultò innocente

izraelski pridevnik
1. (o državi Izrael in Izraelcih) ▸ izraeliPovezane iztočnice: izraelski šekel

2. v zgodovinskem kontekstu (o staroveškem območju Palestine in Hebrejcih) ▸ izraeliJožef je izhajal iz rodu izraelskega kralja Davida. ▸ József Dávid izraeli király nemzetségéből származott.
David je kmalu po tem slavnem dejanju postal izraelski kralj, ki ga je kasneje nasledil sin Salomon. ▸ Nem sokkal e híres tett után Dávid lett Izrael királya, akit később fia, Salamon követett.Po dvesto letih in mnogih bitkah je Kanaan postal izraelsko kraljestvo pod izraelskim kraljem Davidom. ▸ Kánaán kétszáz év és számos csata után Izraeli Királyság lett Dávid izraeli király uralkodása alatt.

jähren: sich jähren: X jährt sich kmalu bo leto od X/kar je ...; X jährt sich zum fünften Mal je peta obletnica, pet let je že od ..., minilo je pet let od ...

jéza anger; (divja) rage, wrath; (tiha) sulks pl, sulk, pique; temper, indignation, passion; pesniško choler; wrathfulness

nagla jéza irascibility, hot temper
ves iz sebe od jéze biti to be ablaze with anger, to be beside oneself with rage
nagle jéze swift to anger
izbruh jéze a fit of anger (ali of passion, of temper)
zaripel od jéze flushed with anger
v hipni jézi, v navalu jéze in a fit of anger (ali of pique)
biti nagle jéze to be irascible, to be hot-tempered, to have an evil temper
biti v jézi s kom to have a grudge against someone, pogovorno to have it in for someone
kuhati jézo na koga to bear a grudge against someone
jézo kuha name he bears me a grudge
staro jézo kuhajo name they have an old grudge against me
dati duška svoji jézi to give vent to one's anger
kipeti, pihati od jéze to simmer (ali to fume) with anger
stresti svojo jézo nad koga to wreak one's anger on someone, to take it out on someone, to vent one's anger on someone
izliti svojo jézo na koga arhaično to pour out the vials of one's wrath upon someone
jéza se mu bo kmalu ohladila, polegla his anger will soon subside

kólikor

kólikor vem as far as I know; from what I know; arhaično for aught I know
kólikor mogoče kmalu as soon as possible
to ni res(nično), kólikor morem ugotoviti this isn't true, as far as I can discover (ali ascertain)
v kólikor in so far as, as far as, inasmuch as, provided
toliko... as (ali so) much... as
kólikor toliko pretty, rather, somewhat, to a certain extent

kot cvet se odpirati frazem
(postati dostopen) ▸ kitárulkozik
Tako se je kot cvet v pomladnem jutru začela odpirati ljudem, s prijazno besedo pa si jih je kmalu veliko pridobila na svojo stran. ▸ Úgy, mint egy tavaszi reggelen a virágok, kitárulkozott az emberek előtt, kedves szavaival pedig hamarosan sokakat a maga oldalára állított.

kurz kratek; Gras: nizek; Adverb malo, na kratko, skratka; vor kurzem pred kratkim; kurz und gut skratka; kurz vor tik pred, malo pred; kurz nach kmalu po/za; kurz und klein schlagen razbiti, demolirati; kurz angebunden tečen, neprijazen, odsekan, neljubezniv; kurzer Atem kratka sapa; (es) kurz machen biti kratek; kurz abfertigen na kratko odpraviti; kurz und bündig kratek in jedrnat; kurzen [Prozeß] Prozess machen na kratko odpraviti (mit z) ; über kurz oder lang prej ali slej; zu kurz kommen biti prikrajšan, potegniti krajši konec; mach's kurz! ne zavlačuj!

Kürze, die, (-, -n) kratkost; Musik kračina; in Kürze kmalu; in aller Kürze na kratko; die Würze ist/liegt in der Kürze le kratka zgodba ima kaj soli

laetor -ārī -ātus sum (laetus1) radost (veselje, veselost) kazati, radost (veselje) (ob)čutiti, veseliti (radovati) se česa, veseliti se česa, nad čim, vesel biti česa, rad biti kakšen ali z inf., vda(ja)ti se (objestnemu) veselju, pesn. in poklas. tudi = ljubiti kaj.

1. abs.: laetari ab eo, quod latius gaudium propter magni boni opinionem diffusum Varr., gaudere decet, laetari non decet Ci. (prim. gaudium in laetitia), laetari (z naspr. maerere, dolere, queri) Ci., T., nec longum laetabere V. in ne boš se dolgo veselil, veselje te bo kmalu minilo.

2. v raznih skladih: z abl.: ut quisquam amator nuptiis laetetur Ter., laetari bonis rebus et dolere contrariis Ci., meis incommodis laetabantur consules Ci., l. malo alieno, suā re gestā, maximarum rerum gloriā Ci., armis, Italiā repertā V., pueri fato, sospite nato O., templo eburno Pr., Asturcone Suet.; s praep.: laetari omnes … de communi salute sentio Ci., Vagenses biduum modo ex perfidia laetati S., in turpissimis rebus mulier laetatur Ci., laetaris tu in (ob) omnium gemitu et triumphas Ci.; z notranjim obj. (acc. n. pron.): utrumque laetor Ci. ep., illud imprimis mihi laetandum iure esse video, quod … Ci., quod toto pectore laetor O.; z acc. kakega drugega imena: laetandum magis quam dolendum puto casum tuum (zevg.) S., od tod potem: iis rebus laetandis Fr., laetanda parenti natorum lamenta Cl., cum laetandis maeroribus Aug.; z gen. (le zevg.): nec veterum memini laetorve malorum V. in ne veseli me spomin na prejšnje trpljenje; s kavzalnim stavkom: ut in hoc (nad tem) sit semper ipse laetatus, quod ea faceret, quae … Ci., laetati sunt, quod sellam curulem adtulisset Ci., laetari, quod nihil tristius nec insanabilius esset L.; z ACI: istuc tibi ex sententia tua obtigisse laetor Ter., quae perfecta esse gaudeo, iudices, vehementerque laetor Ci., laetor tandem longi erroris finem factum esse L. v moje veliko veselje je vendarle konec dolgotrajne zablode, nec vero Alciden me sum laetatus euntem accepisse lacu V. ni mi godilo. Metaf. (o neosebnih subj.): vitis laetatur tepore Col. trta ljubi toploto, trti godi toplota, frumenta maxime laetantur patenti campo Pall. — Od tod adj. pt. pr. laetāns -antis vesel, radosten: ut ludere inter se laetantis vidimus propter amnem Naev. ap. Non., olim quos abiens adfeci aegrimoniā, eos nunc laetantes faciam adventu meo Pl., itaque nubit Oppianico continuo Sassia laetanti iam animo Ci., non ego te gaudens laetanti pectore mittam Cat.; o stvareh: laetantia loca Lucr. veseli, lepi, rajski kraji. — Adv. laetanter z veseljem, radostno: l. accipere Lamp., agere, aspicere Cass.

langage [lɑ̃gaž] masculin govor, jezik, govorica, izražanje

faute féminin de langage jezikovna napaka
langage administratif, technique, du métier administrativni, tehnični, strokovni jezik
langage expressif, incompréhensible ekspresiven, nerazumljiv jezik
langage familier, populaire familiaren, ljudski jezik
nous ne parlons pas le même langage ne govoriva isti jezik, ne razumeva se
en langage ordinaire v preprostem jeziku
il changera bientôt de langage kmalu bo spremenil svoj ton, ubral druge strune
je ne vis pas de beau langage ne živim od lepih besed
en langage très flatteur z zelo laskavimi besedami

lange dolgo, schon lange že dolgo; noch lange nicht/noch lange kein še dolgo ne, figurativ še daleč ne; wie lange kako dolgo, koliko časa; lange her že dolgo, davno; nicht lange darauf kmalu nato, nedolgo zatem; lange vorher dolgo/zdavnaj prej

léto an moški spol , année ženski spol ; (poletje) été moški spol

leto za letom année après année
od leta do leta d'année en année, d'une année à l'autre
čez leto dni, ob letu dans un an, d'ici un an
pred 3 leti il y a 3 ans
z leti avec les années (ali le temps, l'âge)
skozi vse leto (pendant) toute l'année, tout au long de l'année
vsako leto chaque année, tous les ans
pol leta six mois
preteklo leto l'année dernière (ali passée), l'an dernier (ali passé)
prihodnje leto l'année prochaine, l'an prochain
babje leto arrière-saison ženski spol, regain moški spol d'été, été moški spol de la Saint-Martin
koledarsko leto année civile (ali solaire)
navadno leto année commune
prestopno leto année bissextile
poslovno leto année commerciale, exercice moški spol
šolsko leto année scolaire
tekoče leto année courante
star je 10 let il a dix ans, il est âgé de dix ans
kmalu bo star 60 let il aura bientôt soixante ans, il approche de la soixantaine
v letu 80 en 1980, en l'an 1980
v sedemdesetih letih dans les années soixante-dix
mlada leta années d'enfance (ali de jeunesse), jeune âge moški spol
mladeniška leta adolescence ženski spol
moška leta âge adulte (ali viril), force ženski spol de l'âge
biti v najboljših letih être dans la fleur de l'âge (ali en pleine force)
nerodna leta âge ingrat
nevarna leta âge critique
zrela leta âge mûr
službena leta années de service, ancienneté ženski spol
voščiti srečno novo leto komu souhaiter la (ali une) bonne année à quelqu'un
Novo leto (praznik) le Jour (ali Premier) de l'an, le Nouvel an