mléti to grind; to mill; to crush
fino mléti to pulverize
kdor prej pride, prej melje first come, first served
Zadetki iskanja
- mléti moudre; écraser, broyer, triturer
mleta kava café moulu
kdor prej pride, prej melje les premiers arrivés sont les premiers servis - mléti (méljem) imperf. ➞ zmleti
1. macinare:
mleti ječmen, koruzo, pšenico macinare l'orzo, il granturco, il grano
mleti na kamen, na žrmlje macinare con la macina, col mulino a mano
mleti kavo, meso macinare il caffè, tritare la carne
2. ekst. tritare
3. pren. demolire, distruggere
4. pren. (jesti) macinare:
mleti s pravo slastjo macinare a due palmenti
5. muoversi (qua e là)
6. sbattere (le ali); scalciare
7. pejor. raccontare; blaterare; suonare, recitare meccanicamente:
mleti neumnosti raccontare stupidaggini
8. pren. (premišljevati) rimuginare; arzigogolare, scervellarsi
PREGOVORI:
kdor prej pride, prej melje chi prima arriva meglio macina
božji mlini meljejo počasi pa gotovo il mulino di Dio macina piano ma sottile - mléti moler
mleta kava café m molido
kdor prej pride, prej melje el primer venido, primer servido - móč (-í) f
1. forza; vigore:
imeti medvedjo, volovsko moč essere forte come un toro
duševna, telesna moč forza, vigore spirituale, fisico
2. pl. moči (sposobnost za obstajanje, bivanje, razvijanje) forze:
starčku pojemajo, pešajo moči le forze del vecchio vanno scemando
3. forza, potenza:
naprave delajo na vso moč le apparecchiature funzionano a tutta forza, a tutto vapore
moč vodovoda la potenza dell'acquedotto
4. (kar omogoča kako dejavnost) forza; potenziale, potere:
izrazna moč jezika il potere espressivo di una lingua
zdravilna moč rastlin il potere terapeutico di una pianta
gospodarska moč države la forza economica di un Paese
jedrska moč posameznih držav il potenziale nucleare dei singoli Stati
5. (kar omogoča komu, da uveljavlja svojo voljo) potere:
v nedemokratičnih državah imajo državni organi veliko moč nei Paesi non democratici gli organi dello Stato hanno un grande potere
pravica je brez moči la giustizia è impotente
6. (značilnost česa glede na učinek, čutno zaznanost, intenzivnost) forza:
moč vetra la forza del vento
moč glasu la forza della voce
moč volje forza di volontà
7. (delavec, uslužbenec) dipendente, impiegato:
dobili smo novo učno moč la scuola ha un nuovo insegnante
8. na vso moč (v adv. rabi):
hvaliti koga na vso moč fare lodi sperticate di uno
truditi se na vso moč impegnarsi con tutte le forze, mettercela tutta
na moč lep avtomobil una macchina bellissima
9. fiz. (delo, opravljeno v časovni enoti) potenza, energia:
pri eksploziji atomske bombe se je sprostila velika moč nell'esplosione della bomba atomica si liberò un'enorme energia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
meriti moči misurare le forze, gareggiare
priti spet k moči (opomoči si) riprendersi, riaversi
pog. priti ob moč (oslabeti) perdere le forze
truditi se po najboljših močeh fare il possibile
biti pri moči essere robusto
biti še pri močeh essere ancora in gamba
ljubiti koga z vsemi močmi amare uno con tutto il cuore
biti na koncu, pri koncu z močmi essere allo stremo delle proprie forze
šport. igralec je udarna moč našega moštva il giocatore è la punta di diamante della squadra
moč usode la forza del destino
z vso močjo a tutta forza, a tutta possa
moč razuma l'impero della ragione
gospodarska, vojaška moč potenza economica, militare
moč domišljije la potenza della fantasia
nadnaravna moč potere soprannaturale
pogajalska moč potere contrattuale
voj. zastraševalna moč potere deterrente
rel. moč zavezati in odvezati la potestà di sciogliere e di legare
mladostna moč il vigore della giovinezza
moč vina il vigore del vino
kdor ima moč, ima tudi pravico la forza è il diritto del potente
elektr. delovna moč forza motrice
strojn. efektivna moč rendimento effettivo
strojn. imenska moč forza nominale
fiz. konjska moč cavallo vapore
ekon. kupna moč potere d'acquisto
kupna moč denarja potere d'acquisto di una valuta
mat. moč množice numero degli elementi (dell'insieme)
fiz. moč stroja potenza della macchina
fiziol. obrambna moč organizma potenziale difensivo dell'organismo
obvezna moč zakona la forza, l'obbligatorietà della legge
bot. srčna moč cinquefoglie (Potentilla rectans)
strelna moč orožja potenza di fuoco
PREGOVORI:
v slogi je moč l'unione fa la forza - molčáti to be (ali to keep) silent, to keep silence; to say nothing, to remain silent, to hold one's tongue
molči! keep silent!, keep your mouth shut!, hold your tongue!, pogovorno shut up!
molčite o tej stvari! not a word about this (to anyone)!, mum's the word!
molčáti kot grob to be silent as the grave, to be as silent as death, to be as close (ali dumb) as an oyster, pogovorno to clam up
so stvari, o katerih je bolje molčáti there are topics which are best avoided...
a da molčimo o... not to mention...
kdor molči, soglaša silence gives consent
o dobrih novicah ne smemo molčáti good news must not be kept back
govoriti je srebro, molčáti je zlato the less said, the better
molčáti o čem to keep quiet about something - molčáti se taire, ne dire (ali ne pas souffler) mot, garder (ali observer) le silence, faire silence, être (ali rester, demeurer) muet
molčati o čem se taire sur quelque chose, passer quelque chose sous silence
molčati kot grob être muet comme la tombe (ali comme un sépulere)
kdor molči, soglaša qui ne dit mot consent - molčáti (-ím) imperf.
1. tacere (tudi ekst.):
topovi molčijo i cannoni tacciono
2. pren. tacere, stare zitti, non fiatare:
molčati kot grob, kamen, zid tacere come una tomba
molči, tepec, saj nič ne veš e tu stupido, sta' zitto, tanto non sai niente
3. pren. (ne objavljati literarnih del) non pubblicare:
po prvem nastopu je pesnik nekaj let molčal dopo l'esordio il poeta non pubblicò poesie per vari anni
PREGOVORI:
kdor molči, devetim odgovori la parola è d'argento, il silenzio è d'oro
kdor molči, pritrjuje chi tace conferma - molčáti callar(se); guardar silencio
molčati o čem callar a/c
molči! ¡calla (ali cállate) la boca!
molčati kot grob callar(se) como un muerto
kdor molči, soglaša quien calla, otorga
molčati je zlato el silencio es oro; fam en boca cerrada no entran moscas - mórati (-am) imperf.
1. dovere; bisognare:
na starost je moral beračiti nella vecchiaia dovette mendicare, fu costretto a chiedere l'elemosina
skrbeti mora za tri otroke deve aver cura di, deve allevare tre bambini
elipt. resnica mora na dan luce va fatta
moral je v bolnico dovette essere ricoverato all'ospedale
2. (z nedoločnikom izraža nujnost, potrebnost) dovere; bisognare:
človek mora biti pošten bisogna essere onesti
moramo si biti na jasnem dobbiamo essere in chiaro che...
3. pren. (z nedoločnikom izraža verjetnost, da osebek ima določeno lastnost, je v določenem stanju) dovere:
to mora biti pomota deve essere uno sbaglio
mora imeti okoli petdeset let deve avere circa cinquant'anni, sarà sulla cinquantina
4. pren. (z nedoločnikom izraža podkrepitev trditve) dovere:
pa ravno sedaj si moral priti! dovevi venire proprio adesso!
5. star. (siliti) obbligare, forzare, costringere:
mraz jih je moral, da so hitro delali il freddo li forzava a lavorare frettolosamente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
naj se zgodi, kar se mora avvenga quel che deve avvenire
pren. njegova mora veljati deve avere sempre l'ultima parola
kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
hočeš, nočeš, moraš o con le belle o con le brutte - morski ribič stalna zveza
(kdor lovi ribe) ▸ tengeri horgász, tengeri halász [z mrežo] - múla zoologija mule; figurativno sulks pl, sulk, sulking
majhna múla hinny
trmast kot múla (as) obstinate as a mule
jezditi na múli to go on (ali by) muleback
múlo kuhati (figurativno) to sulk
z múlo ne boš nič dosegel you'll get nowhere with your sulking
kdor múlo kuha sulker - nabavni samostalnik
1. neformalno (referent za nabavo) ▸ beszerző
Oče je bil nabavni za podjetje Iskra in me je pogosto peljal s sabo v Srbijo. ▸ Édesapám az Iskra vállalat beszerzője volt, és sokszor elvitt magával Szerbiába.
2. neformalno (kdor nakupuje) ▸ beszerző
Kljub šestčlanski družini nimajo težav z organizacijo v gospodinjstvu. "Barbara je šefica, jaz pa nabavni", se pohvali oče. ▸ A családunk ugyan hattagú, de nincsenek szervezési gondjaink a háztartásban. „Barbara a főnök, én pedig a beszerző” – dicsekedett el az apa. - nadlóga (-e) f disgrazia, avversità, calamità; piaga; accidente; incomodo:
življenjske nadloge le avversità, le intemperie della vita
PREGOVORI:
kdor ne uboga, ga tepe nadloga la perfetta obbedienza d'ogni ben è semenza - nag|ec moški spol (-ca …) der Nackedei; majhen otrok: der Nacktfrosch
figurativno kdor koprivo pozna, nagec skrije vorbeugen ist besser als heilen - naj
naj bo! soit!, bon!, va (pour)!, admettons, je veux bien!
za tokrat naj bo! passe pour cette fois!
naj pride! qu'il vienne!
pusti ga, naj vpije! laisse-le crier!
ne vem, kaj naj mislim je ne sais que penser
ali naj grem ali ne? dois-je m'en aller ou non?
naj se reši, kdor se more sauve qui peut
najsi je še tako bogat … si (ali quelque) riche qu'il soit … - najslajše am süßesten
kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje wer zuletzt lacht, lacht am besten - nájti (nájdem)
A) perf.
1. trovare, ritrovare, rinvenire, rintracciare:
v leksikonu je našel več napak nel vocabolario ha trovato vari errori
najti izgubljeno stvar trovare l'oggetto perduto
živina najde sama domov la mandria trova da sola la strada per tornare
najti delo, stanovanje trovare un lavoro, un alloggio
2. (z glagolskim samostalnikom)
najti milost, pomoč, tolažbo trovare pietà, aiuto, conforto
najti užitek trovare piacere
predlog zakona ni našel soglasja med poslanci la proposta di legge non ha trovato concordi i parlamentari
vedno se najde kdo, ki godrnja ci sarà sempre qualche brontolone
ob tem ne najdem besed non trovo parole
fant, da mu ne najdeš para un ragazzo che non ne trovi di uguali
večjih pijancev ne najdeš ubriaconi così non ne trovi
najti skupen jezik trovare un linguaggio comune, essere d'accordo su qcs.
le kaj najde na njem?! non so cosa ci trovi
PREGOVORI:
lepa beseda lepo mesto najde parola detta a tempo è come pomo d'oro su piatto d'argento
kdor išče, najde chi cerca trova
tudi slepa kura včasih zrno najde talvolta anche una gallina cieca trova un granello
B) nájti se (nájdem se) perf. refl.
1. pren. trovare la propria strada, scoprire le proprie possibilità; riprendersi
2. pog. trovarsi, incontrarsi - nakupovalec samostalnik
(kdor nakupuje) ▸ vásárlónedeljski nakupovalci ▸ vasárnapi vásárlókspletni nakupovalci ▸ online vásárlókmnožica nakupovalcev ▸ vásárlók hadaraj za nakupovalce ▸ vásárlók paradicsomastrasten nakupovalec ▸ szenvedélyes vásárlóPovezane iztočnice: osebni nakupovalec - namišljeni bolnik stalna zveza
(kdor si namišlja bolezni) ▸ hipochonder