modrost1 [ó] ženski spol (-i …) die Weisheit (katedrska Kathederweisheit, ljudska Volksweisheit, v rekih Spruchweisheit, šolska Schulweisheit, življenjska Lebensweisheit)
višek modrosti ironično der Weisheit letzter [Schluß] Schluss
kamen modrosti der Stein der Weisen
previdnost je mati modrosti Vorsicht ist die Mutter der Weißheit
Zadetki iskanja
- modróst (-i) f
1. saggezza, senno, assennatezza:
višek modrosti il colmo della saggezza
bibl. knjige modrosti libri sapienzali
2. detto, adagio:
stara modrost pravi: kamen do kamna palača un vecchio adagio recita, insegna: a granello a granello s'empie lo staio
3. pensiero; pren. conoscenza
4. rel. prudenza;
kamen modrosti pietra filosofale
PREGOVORI:
previdnost je mati modrosti la saggezza lascia al caso men che può
stara kost je modrost la vecchiaia ha per compagna l'esperienza - molčáti (-ím) imperf.
1. tacere (tudi ekst.):
topovi molčijo i cannoni tacciono
2. pren. tacere, stare zitti, non fiatare:
molčati kot grob, kamen, zid tacere come una tomba
molči, tepec, saj nič ne veš e tu stupido, sta' zitto, tanto non sai niente
3. pren. (ne objavljati literarnih del) non pubblicare:
po prvem nastopu je pesnik nekaj let molčal dopo l'esordio il poeta non pubblicò poesie per vari anni
PREGOVORI:
kdor molči, devetim odgovori la parola è d'argento, il silenzio è d'oro
kdor molči, pritrjuje chi tace conferma - nagróben tombal, sépulcral, funéraire, funèbre
nagrobni govor discours moški spol (ali oraison ženski spol) funèbre
nagrobni kamen pierre ženski spol tombale (ali tumulaire)
nagrobni napis inscription ženski spol tombale (ali funéraire), épitaphe ženski spol - nagróben (-bna -o) adj. sepolcrale, tombale, funebre:
nagrobna plošča lastra, pietra tombale
nagrobni govor discorso funebre
nagrobni kamen lapide
nagrobni napis epitaffio
nagrobni steber cippo - nagróben sepulcral
nagrobni napis inscripción f sepulcral, epitafio m
nagrobni govor oración f fúnebre
nagrobni kamen glej nagrobnik - naravn|i (-a, -o) Natur- (biser die Naturperle, kamen der Naturstein, kavčuk der Naturkautschuk, led das Natureis, material der Naturwerkstoff, most die Naturbrücke, prizor das Naturschauspiel, proizvod das Naturprodukt, prostor der Naturraum, riž der Naturreis, rog das Naturhorn, sat die Naturwabe, spomenik das Naturdenkmal, talent die Naturbegabung, das Naturtalent, zakon das Naturgesetz, barva die Naturfarbe, konstanta die Naturkonstante, kozmetika die Naturkosmetik, lepota die Naturschönheit, mera das Naturmaß, religija die Naturreligion, sila die Naturkraft, skodranost die Naturwelle, smola das Naturharz, substanca der Naturstoff, svila die Naturseide, tla množina der Naturboden, znamenitost die Natursehenswürdigkeit, barvilo der Naturfarbstoff, bogastvo der Naturreichtum, Naturschätze množina, božanstvo die Naturgottheit, črevo der Naturdarm, čudo das Naturwunder, gnojilo der Naturdünger, krogotok der Naturumlauf, ravnovesje der Naturhaushalt, stanje der Naturzustand, vlakno die Naturfaser)
- nosílen (-lna -o) adj.
1. portante:
nosilni jermen spallaccio
nosilni jarem bilanciere
nosilni ročaj manico
2. teh. portante, di sostegno, di supporto:
nosilni steber supporto principale
nosilna konstrukcija struttura portante
grad. nosilna greda travata
3. (glavni, najpomembnejši) principale, centrale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fot. nosilna folija foglia di supporto
grad. nosilna plast strato portante
aer. nosilna ploskev letala piano, superficie portante
teh. nosilna raketa (razzo) vettore
geol. nosilna sila reke forza (di trascinamento) della corrente
elektr., fiz. nosilna vrv (pri žičnici) cavo portante
nosilni val onda portante
strojn. nosilni ležaj reggispinta
nosilni jermen spallaccio
arhit. nosilni kamen cuneo
nosilni steber pilastro
strojn. nosilni spojnik nipplo
teh. nosilno ogrodje telaio - nosiln|i (-a, -o) Trag-, Träger- (jarem das Tragjoch, jermen der Tragriemen, Trageriemen, kamen der Tragstein, plin das Trägergas, ročaj der Traggriff, konstrukcija die Tragkonstruktion, das Tragwerk, letev die Tragschiene, ploskev die Tragfläche, plošča die Tragplatte, vrv das Tragseil, Längstragseil, preklada der Tragbalken, kolo das Tragrad, ogrodje der Tragrahmen, das Traggerüst)
- ob prep.
I. (s tožilnikom)
1. (za izražanje premikanja) contro, su, a:
spotakniti se, zadeti ob kamen inciampare, urtare contro un sasso
položiti lestev ob zid appoggiare la scala al muro
navt. postaviti se, zapluti ob bok portarsi sottobordo
2. (za izražanje izgube) ○; biti ob kaj perdere qcs.:
biti ob službo perdere il lavoro
priti ob dobro ime perdere la reputazione
II. (z mestnikom)
1. a, accanto, allato a, lungo:
klobuk ima ob straneh zavihane krajce il cappello ha le falde rialzate ai lati
sloneti ob oknu stare appoggiati alla finestra
železnica je speljana ob reki la ferrovia è stata costruita lungo il fiume, segue il corso del fiume
2. (za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja) ○, a, per:
ob nedeljah hodi k maši le domeniche va a messa
ob počitnicah, ob rojstvu, ob treh per le vacanze, alla nascita, alle tre
pren. ob svitu al canto del gallo
3. (za izražanje primerjave) accanto a, a paragone con:
ob njem sem kakor pritlikavec accanto a lui sembro un nanerottolo
4. (za izražanje okoliščin dejanja) con, a; pisar. in sede di:
pogovarjati se ob kozarcu vina parlare, discorrere con davanti un bicchiere di vino
peti ob spremljavi klavirja cantare con l'accompagnamento del pianoforte
ob lepem vremenu je vse mesto na ulicah col bel tempo tutta la città si riversa per le strade
ob likvidaciji in sede di liquidazione
5. (za izražanje sredstva) con, a:
delati ob dogovorjeni mezdi lavorare a salario concordato
služba je dostopna vsakomur ob enakih pogojih il posto è accessibile a tutti a parità di condizioni
stati bok ob boku stare fianco a fianco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ob drugem govoriti tudi o tra l'altro parlare anche di
obresti bo treba plačati ob letu gli interessi dovranno essere pagati in, entro un anno
živeti ob kom vivere con uno
opombe ob robu dogodkov appunti ai margini dell'accaduto
pritisniti koga ob zid mettere qcn. con le spalle al muro
biti (vse) bob ob steno essere tutto inutile, vano
šol. študij ob delu scuole (superiori) serali
študent ob delu studente lavoratore
držati se ob strani tenersi, starsene in disparte
korakati ob zvoku trobente marciare al suono della tromba - obcésten (-tna -o) adj. stradale; lungo la strada:
obcestni jarek fossato (laterale)
obcestni kamen paracarro; pietra miliare
geogr. obcestna vas villaggio che si estende in lunghezza
nareč. obcestno znamenje mestaina - obsékati
obsekati veje drevesa couper (ali tailler) les branches d'un arbre
obsekati kamen dégrossir (ali équarrir, tailler) un bloc de pierre
obsekati deblo équarrir (ali tailler, façonner à la hache) un tronc d'arbre - od prep.
1. (za izražanje premikanja iz položaja) da, di:
od vasi do vasi di paese in paese
vstati od mize alzarsi da tavola
gledati od blizu guardare da vicino
hiša je streljaj od ceste la casa è a un tiro di schioppo dalla strada
prihajati od daleč venire di lontano
2. (za izražanje časovne meje) da; di:
poznam ga že od zdavnaj lo conosco da molto tempo
uredba od 1. maja 1992 ordinanza del 1o maggio 1992
3. (za izražanje začetne mere) da:
desetice od 20 naprej le decine da 20 in poi
4. (za izražanje začetne in končne meje) da:
druga svetovna vojna je trajala od 1939 do 1945 la seconda guerra mondiale durò dal 1939 al 1945
šteti od ena do deset contare da uno a dieci
5. (za izražanje ločevanja) da:
ločiti rudo od jalovine separare il minerale dalla roccia sterile
6. (za izražanje izbora) di:
eden od dijakov uno degli studenti
7. (za izražanje vira) di, da:
pismo od strica lettera dello zio
kaj hočeš od mene che vuoi da me
star. (za izražanje snovi) čaša od čistega zlata un calice di oro puro
8. (za izražanje pripadanja) pog. di:
pog. ključ od hišnih vrat la chiave del portone
torbica je od sestre la borsetta è della sorella
9. (s primernikom) di, che:
ni slabši od drugih non è peggio degli altri
10. (za izražanje povzročitelja, vzroka) da, di:
od koz razjeden obraz un volto butterato dal vaiolo
umirati od lakote, utrujenosti morire di fame, dalla stanchezza
11. (za izražanje načina) a, di, con:
plačevati od kosa pagare al pezzo
sam od sebe narediti fare da solo, da se
živeti od trgovine vivere di commercio, mantenersi col commercio
12. (za izražanje visoke stopnje)
biti od sile lačen morire di fame
imeti od sile opravkov avere un sacco di cose da sbrigare
od srca se nasmejati ridere di cuore
od hudiča je vroče fa un caldo da crepare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ozdraveti od bolezni guarire, riprendersi
pren. ne biti od muh non essere (cosa) da poco
pog. ta ni od nas costui non è dalle nostre parti
pog. delo gre (dobro/hitro) od rok il lavoro procede bene
kamen se mu je odvalil od srca si è levato un peso dallo stomaco
pren. nisem od danes non sono nato ieri
od a do ž dalla a alla zeta
od časa do časa di tempo in tempo
od leta do leta di anno in anno, ogni anno
lepota je od danes do jutri la bellezza è effimera
novica gre od ust do ust la notizia si diffonde rapidamente
obrniti jadro od vetra navigare controvento
od blizu da vicino, dappresso
od danes do jutri da oggi a domani
od glave do pete dalla testa ai piedi
od kraja da capo, daccapo
od spodaj navzgor di sottinsù
od strani dallato
od zunaj esteriormente, esternamente - odbíti (odkloniti) to refuse, to decline; pravo (predlog) to reject, (v parlamentu) to throw out; (napad) to repel, to beat (ali to ward) off, to repulse; (parirati) to parry; (prošnjo) to reject; (pri izpitu) to reject; (od plače) to deduct; (žarke) to reflect
odbíti napadalca (napad, ponudbo, snubca) to repulse an assailant (an attack, an offer, a suitor)
odbíti sovražnika to drive back (ali off) the enemy
odbíti tožbo (na sodišču) to nonsuit, to dismiss a case
odbíti udarec to ward off a blow
odbíti uro (o stolpni uri itd.) to strike the hour
odbíti zahtevo to deny a claim
odbíti vrh drevesa to cut off the top of a tree
odbíti se to rebound; to bounce; to recoil; to be reflected; (odskočiti, kamen, krogla) to ricochet - odbíti repousser, refouler ; (odkloniti) refuser ; (odbraniti pri mečevanju) rabattre ; (odšteti) déduire, décompter ; fizika (svetlobo, zvok) réfléchir, refléter, renvoyer, (se) répercuter , (toploto) réverbérer
osorno koga odbiti repousser quelqu'un avec brusquerie
gladko odbiti refuser tout net
odbiti prošnjo refuser (ali repousser) une demande
odbiti napad, sovražnika refouler (ali repousser, rejeter) une attaque, l'ennemi
odbiti udarec parer le coup
odbiti žogo proti tlem (pri tenisu) rabattre la balle (au tennis)
odbiti svoje stroške déduire ses frais
elektroni se odbijajo les électrons se repoussent
zid odbija zvok le mur répercute le son
zidovi odbijajo sončno toploto les murs réverbérent la chaleur solaire
odbiti se (se) répercuter; rebondir, ricocher
kamen se je odbil od zidu la pierre a ricoché sur le mur
žoga se je odbila la balle a rebondi
ura je odbila 5 l'horloge a sonné le coup de 5 heures
ko ura odbije deset au coup de dix heures - odvali|ti (-m) abwälzen, wegwälzen; wälzen
kamen se mi je odvalil od srca figurativno ein Stein fiel mir vom Herzen - odvalíti to roll away (ali off), to wheel away (off); to move (ali to push, to shove) away (off)
odvalíti kamen to roll away a stone
kamen se mi je odvalil od srca a load (ali a great weight) fell from my mind, that was (ali took) a load off my mind
odvalíti krivdo na koga to lay the blame on someone; to shift (ali to put, to throw) the blame on to someone - odvalíti (kamen itd.) écarter; enlever (en roulant)
kamen se mi je odvalil od (ali s) srca (figurativno) me voilà soulagé d'un grand poids
krivdo na koga odvaliti mettre tous les torts sur quelqu'un, rejeter la faute sur quelqu'un - odvalíti (-ím)
A) perf. rimuovere, rotolare via
B) odvalíti se (-ím se) pren.
kamen se mi je odvalil od srca mi sono levato un peso dallo stomaco - odvalíti rodar (hacia abajo)
odvaliti od sebe librarse (de) (krivdo, sum)
kamen se mi je odvalil od srca (fig) se me quitó un gran peso de encima