nebésa (raj) heaven, paradise
deveta nebésa (figurativno) the Heaven of heavens
kakor v nebésih, tako na zemlji on earth as it is in heaven
(pri omenjanju pokojnega) Bog mu daj sveta nebés! may God rest his soul!
priti v nebésa to join the angels
v sedmih nebésih in the seventh heaven
sveta nebés! good heavens!, by heaven!
hvaliti koga do nebés to praise someone to the skies
Zadetki iskanja
- nebésa ciel moški spol (cieux množina ) ; religija royaume moški spol des cieux
iti v nebesa aller au ciel
sveta nebesa! bonté du ciel!, mon Dieu!
nebesa na zemlji le paradis sur terre
kakor v nebesih tako na zemlji sur la terre comme au ciel
biti v devetih nebesih être au septième ciel, être aux anges - nebésa (-bés) n pl.
1. rel. paradiso, cielo:
iti v nebesa andare, salire in cielo
prositi nebesa milosti chiedere a Dio una grazia
2. pren. paradiso; olimpo; stelle
3. pren. (nebo) cielo
4. do nebes (v adv. rabi za pojav, ki je v zelo visoki stopnji) al cielo:
hvaliti, povzdigniti koga do nebes portare, levare uno alle stelle
5. sveta nebesa (v medmetni rabi) santo cielo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti v devetih, v malih nebesih essere al settimo cielo, toccare il cielo col dito
goditi se kot v nebesih vivere come un papa
to je gotovo, kakor je bog v nebesih vero com'è vero Iddio - nebó (-á) n
1. cielo, (tudi pren.) firmamento:
nebo je jasno il cielo è sereno
dim se dviga proti nebu un fumo si leva al cielo
južno, polarno nebo cielo australe, polare
strani neba punti cardinali
2. rel. cielo, Paradiso:
pekel in nebo Inferno e Paradiso
3. baldacchino, cielo:
nebo (baldahin)
nad posteljo il cielo del letto
4. anat. palato;
mehko, trdo nebo palato molle, duro
5. do neba, v nebo (v adv. rabi) al cielo:
zločin kriči v nebo un delitto che grida vendetta al cielo
kovati koga v (tretje, sedmo) nebo alzare, levare uno al (settimo) cielo
spati po nebom dormire allo stellato
umreti pod tujim nebom morire all'estero
pojaviti se, kakor bi padel z neba piovere dal cielo
nihče ne pade učen z neba nessuno nasce maestro a questo mondo - nékaj (nečésa)
A) pron. qualcosa, qualche cosa, una cosa; alcunché; un certo, un non so che:
počakaj, da ti nekaj povem aspetta che ho da dirti una cosa
nekaj malega pojesti mangiare qualcosa, qualche cosetta
nečesa podobnega še ni videl cose così non aveva mai visto prima
pren. on pa je nekaj lui è un pezzo grosso, ha un incarico importante
nekaj je na teh govoricah in queste voci ci sarà pur qualcosa
nekaj mi pravi, da se ne bo dobro končalo qualcosa mi dice che la faccenda non finirà bene
imata nekaj med sabo i due filano; i due hanno conti in sospeso
dekle ima nekaj z njim la ragazza se la vede con lui
evf. ptič je nekaj naredil l'uccello ci ha cacato
imeti se za nekaj boljšega credersi chissà chi
ne znati spraviti skupaj nekaj besed non saper mettere insieme tre parole
v zadevi je nekaj sumljivega nella faccenda c'è un non so che di losco
PREGOVORI:
boljše nekaj kakor nič meglio qualcosa che niente
B) nékaj adv.
1. un poco, un po', alcuni (-e), vari (-e):
nekaj dni me ne bo v službo sarò assente un po' di giorni, alcuni giorni
prodam hišo z nekaj zemlje vendo la casa con un po' di terreno
poslopje je nekaj zidano, nekaj iz lesa l'edificio è parte murato, parte in legno
2. pren. un po', un tantino, alquanto:
kar nekaj potrti so videti sembrano un po' scoraggiati
3. pren. (izraža veliko mero) molto, grande:
njegova beseda nekaj zaleže la sua parola ha molto peso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. dati nekaj nase vestirsi con cura
pren. nekaj se držati na koga essere arrabbiati con, avercela con
nekaj več ali manj suppergiù, più o meno - nevésta (-e) f
1. fidanzata, sposa:
braniti se česa kakor kmečka nevesta rifiutare qcs. con fare imbarazzato
2. star. ragazza
3. nareč. (snaha) nuora - nominalna depreciacija stalna zveza
finance (o razvrednotenju valute) ▸ nominális leértékelődés, nominális depreciáció
V Sloveniji je znašala nominalna depreciacija lani manj kakor 4 odstotke, zadnje mesece je dinamika že pod 3 odstotki. ▸ Szlovéniában a nominális leértékelődés mértéke tavaly 4 százalék alatt volt, de az elmúlt hónapokban 3 százalék alatt maradt. - nòv (nôva -o)
A) adj.
1. nuovo, recente, novello:
nova cesta, hiša una strada, una casa nuova
nastanek novih držav formazione dei nuovi stati
jesti nov krompir mangiare patate novelle
2. (ki še ni bil v uporabi) nuovo:
nova obleka abito nuovo
3. (do nedavnega neodkrit, neznan) nuovo, mai visto, mai conosciuto prima; inedito:
nova zvezda stella nuova
iskati nove dogodivščine andare in cerca di nuove avventure
4. (ki sledi prejšnjemu, je namesto prejšnjega) nuovo:
ukrepi nove vlade le misure del nuovo governo
5. (nedavno vključen) nuovo; neo-:
novi učenci i nuovi scolari
novi diplomiranci i neolaureati
6. (ki se po lastnostih razlikuje od prejšnjega) nuovo:
novi tokovi v umetnosti le nuove correnti artistiche
7. (v primerniku, presežniku) nuovo, recente:
novejša slovenska literatura letteratura slovena recente
upoštevati najnovejša dognanja tener conto delle scoperte più recenti
8. pren. (tak kot pravi) novello:
on je novi Manet è un novello Manet
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. oznanjati novi evangelij predicare, diffondere un nuovo vangelo
obrniti nov list, novo stran voltar pagina
nov veter je zapihal tira un vento nuovo
biti nov od nog do glave, od glave do pete essere nuovo dal capo ai piedi
videti koga v novi luči vedere uno in una nuova luce
čakati novo leto fare il veglione di Capodanno
praznovati novo leto festeggiare Capodanno
gledati kakor bik v nova vrata strabuzzare gli occhi
lingv. nova beseda neologismo
nova ekonomska politika nuova politica economica, NEP
um. nova gotika neogotico
rel. nova maša messa novella
um., lit. nova romantika neoromanticismo
med. nova tvorba tumore
bibl. nova zaveza Nuovo Testamento
lit., film. novi realizem neorealismo
geogr. Novi Svet Mondo Nuovo
film. novi val nouvelle vague
hist. novi vek evo moderno
metal. novo srebro alpacca, argentone
agr. nov cepič reinnesto
nov pristaš proselito
med. nova tvorba tumore
film. nova verzija remake
nova vrstica capoverso
trg. nove pošiljke blaga arrivi, ultimi arrivi
bibl. Novi testament Nuovo Testamento
pren. novi član skupnosti neofita
ekon. novi menični upnik giratario
novi odlok controdecreto
novi poskus riprova
pren. novo ovrednotenje rivalutazione
bot. novo poganjanje rintallo
novo povelje contrordine
PREGOVORI:
nova metla dobro pometa granata nuova spazza bene tre giorni
B) nôvi (-a -o) m, f, n
1. novi il nuovo (capo ecc.):
novi je zelo strog il nuovo capo è molto severo
2. nova:
zapeti nekaj novih cantare varie nuove canzoni
3. novo il nuovo:
boj med starim in novim la lotta fra il vecchio e il nuovo - ob prep.
I. (s tožilnikom)
1. (za izražanje premikanja) contro, su, a:
spotakniti se, zadeti ob kamen inciampare, urtare contro un sasso
položiti lestev ob zid appoggiare la scala al muro
navt. postaviti se, zapluti ob bok portarsi sottobordo
2. (za izražanje izgube) ○; biti ob kaj perdere qcs.:
biti ob službo perdere il lavoro
priti ob dobro ime perdere la reputazione
II. (z mestnikom)
1. a, accanto, allato a, lungo:
klobuk ima ob straneh zavihane krajce il cappello ha le falde rialzate ai lati
sloneti ob oknu stare appoggiati alla finestra
železnica je speljana ob reki la ferrovia è stata costruita lungo il fiume, segue il corso del fiume
2. (za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja) ○, a, per:
ob nedeljah hodi k maši le domeniche va a messa
ob počitnicah, ob rojstvu, ob treh per le vacanze, alla nascita, alle tre
pren. ob svitu al canto del gallo
3. (za izražanje primerjave) accanto a, a paragone con:
ob njem sem kakor pritlikavec accanto a lui sembro un nanerottolo
4. (za izražanje okoliščin dejanja) con, a; pisar. in sede di:
pogovarjati se ob kozarcu vina parlare, discorrere con davanti un bicchiere di vino
peti ob spremljavi klavirja cantare con l'accompagnamento del pianoforte
ob lepem vremenu je vse mesto na ulicah col bel tempo tutta la città si riversa per le strade
ob likvidaciji in sede di liquidazione
5. (za izražanje sredstva) con, a:
delati ob dogovorjeni mezdi lavorare a salario concordato
služba je dostopna vsakomur ob enakih pogojih il posto è accessibile a tutti a parità di condizioni
stati bok ob boku stare fianco a fianco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ob drugem govoriti tudi o tra l'altro parlare anche di
obresti bo treba plačati ob letu gli interessi dovranno essere pagati in, entro un anno
živeti ob kom vivere con uno
opombe ob robu dogodkov appunti ai margini dell'accaduto
pritisniti koga ob zid mettere qcn. con le spalle al muro
biti (vse) bob ob steno essere tutto inutile, vano
šol. študij ob delu scuole (superiori) serali
študent ob delu studente lavoratore
držati se ob strani tenersi, starsene in disparte
korakati ob zvoku trobente marciare al suono della tromba - obolel pridevnik
(o bolezni) ▸ megbetegedettobolela žival ▸ megbetegedett állat, megbetegedett jószágobolela krava ▸ megbetegedett tehénobolel otrok ▸ megbetegedett gyermekŠtevilo obolelih otrok se vsako leto poveča za tri odstotke. ▸ A megbetegedett gyermekek száma éves szinten három százalékkal nő.obolelo tkivo ▸ megbetegedett szövetobolela ledvica ▸ megbetegedett veseobolela dlesen ▸ megbetegedett fogínyobolela vena ▸ megbetegedett vénaobolela rastlina ▸ megbetegedett növényobolelo drevo ▸ megbetegedett faobolel poganjek ▸ megbetegedett hajtásBodoči veterinarji se ponavadi odločijo za študij, ker želijo zdraviti obolele živali. ▸ A leendő állatorvosok általában azért döntenek ezen felsőfokú tanulmányok mellett, mert szeretnék gyógyítani a megbetegedett állatokat.
V vročih dneh obolele rastline hitreje ovenijo kakor zdrave. ▸ Meleg napokon a megbetegedett növények gyorsabban megfonnyadnak, mint az egészségesek. - obráčati (-am) | obrníti (-em)
A) imperf., perf. (ri)voltare, volgere, svoltare; girare:
obračati glavo nazaj voltare, girare la testa
obračati seno voltare il fieno
obrniti suknjič rivoltare una giacca
obračati zemljo rivoltare la terra
obračati liste v knjigi voltare le pagine
obračati pozornost ljudi richiamare l'attenzione della gente
obračati besede travisare le parole
obračati želodec stomacare
znati obračati denar saperci fare coi soldi
pejor. brez potrebe obračati jezik blaterare
obračati oči girare gli occhi
obračati pero scrivere
obrniti koga na svojo stran accattivarsi qcn.
obrniti na smešno, v šalo mettere in ridere, volgere in scherzo
obračati plašč po vetru voltare gabbana
ekon. obračati denar far circolare il denaro
dobro znati obrniti besede avere la parlantina sciolta
kakor obrneš, stanja ne boš spremenil mettila come vuoi, gira e rigira, ma non ci puoi fare niente
vsako besedo trikrat obrne, preden spregovori ci pensa su tre volte prima di parlare
kaj narobe obrniti mettere qcs. sottosopra
pren. obrniti komu hrbet voltare le spalle a qcn.
pren. obrniti list, ploščo cambiare disco, voltare pagina
obrniti orožje proti komu cambiar fronte
obrniti pogled, oči vstran guardare di traverso
svet na glavo obrniti sovvertire, rivoluzionare il mondo
obrniti koga proti komu aizzare qcn. contro qcn.
PREGOVORI:
človek obrača, Bog obrne l'uomo propone, Dio dispone
B) obráčati se (-am se) | obrníti se (-em se) imperf., perf. refl.
1. cambiare, mutare:
vreme se obrača il tempo sta cambiando
2. obračati, obrniti se na rivolgersi a
3. pren. muoversi:
obrni se že, kaj mečkaš e muoviti, cosa stai pasticciando!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kolo sreče se obrača la fortuna sta mutando, si sta invertendo
želodec se mi obrača, če/ko ... mi viene il voltastomaco quando...
pren. obračati se po dekletih, fantih guardare dietro alle ragazze, ai giovanotti
pren. bolniku se obrača na bolje la salute del malato sta migliorando
leto se je hitro obrnilo l'anno è passato presto
pren. obrniti se v grobu rivoltarsi nella tomba
kamor se obrnem, povsod nered dovunque giri lo sguardo c'è il disordine
obrniti se od koga voltare le spalle a qcn.
obrniti se h komu rivolgersi a qcn., guardare qcn.
obrniti se k čemu occuparsi, interessarsi di qcs.
pren. obrniti se na napačen naslov rivolgersi alla persona sbagliata - ôče father; pogovorno papa, pa, governor, pater
cerkveni ôčetje Fathers pl of the Church
brez ôčeta fatherless
krušni ôče foster father, fosterer
stari ôče grandfather
očetje (predniki) fathers pl, pesniško sires pl
on je čisto kot ôče he is a chip off the old block
vreči se po ôčetu to take after one's father
on je izrezan ôče (figurativno) he is the very spit and image (ali spitting image, exact likeness) of his father
kakor ôče, tako sin like father, like son - odrézati (-réžem) | odrezovàti (-újem)
A) perf., imperf. ➞ rezati
1. tagliare via, recidere, troncare, mozzare; med. amputare:
odrezati vejo tagliare il ramo
odrezati kruh tagliare il pane
odrezati nogo amputare una gamba
pren. strah ga je minil, kakor bi odrezal la paura gli passò di colpo
2. pren. ekst. tagliare, interrompere la comunicazione:
voj. z obkolitvijo odrezati fronto od zaledja tagliare il fronte dalle retrovie con una manovra di accerchiamento
3. pren. troncare il discorso; fermare, interrompere
B) odrézati se (-réžem se) | odrezováti se (-újem se) perf., imperf. refl.
1. riuscire, aver successo; fare bella figura:
domači pevski zbor se je pri tekmovanju dobro odrezal nella gara la corale locale ha figurato bene
2. pren. rimbeccare, ribattere - odsékati (-am) | odsekávati (-am) perf., imperf.
1. tagliare, mozzare:
odsekati vejo tagliare un ramo
kakor bi odsekal, je nehal govoriti tacque bruscamente
zanj bi si dal odsekati glavo rischierei la testa per lui
2. troncare, interrompere (il discorso)
3. pren. ribattere, replicare - ôgenj (ôgnja) m
1. fuoco; ekst. (požar) incendio:
ogenj gori, plapola, tli, ugaša il fuoco arde, fiammeggia, cova, si spegne
na ognjišču prasketa ogenj sul focolare scoppietta il fuoco
kuriti, zanetiti, pogasiti ogenj accendere, spegnere il fuoco
ogenj! fuoco!
2. pren. (vir toplote za kuhanje) fuoco:
kuhati, peči na močnem, slabem ognju cuocere a fuoco intenso, debole
3. pren. fuoco, ardore; fiamma:
imeti ogenj v srcu ardere di fuoco interiore
biti poln ognja avere il fuoco addosso
4. pren. (žarenje) chiarore, bagliore; rosso di sera:
ogenj večerne zarje il rosso del tramonto
5. voj. fuoco; tiro:
strojnični, topovski ogenj fuoco delle mitragliatrici, dei cannoni
navzkrižni ogenj fuoco incrociato
ogenj! fuoco!
protiletalski, ladijski, kopenski, baražni ogenj tiro antiaereo, navale, terrestre, di sbarramento
6. voj. (boj) battaglia, combattimento, fuoco:
dozdaj še ni bil v ognju non ha ancora avuto il battesimo del fuoco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. komaj odpre usta, že je ogenj v strehi appena apre la bocca che già scoppia la lite
bruhati ogenj in žveplo na nasprotnika attaccare aspramente l'avversario, fare fuoco e fiamme sull'avversario
pog. bljuvati ogenj in žveplo schizzare veleno
pog. imaš ogenj? mi accendi (la sigaretta)?
dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
prilivati olje na ogenj gettare olio sul fuoco
iti za koga v ogenj gettarsi nel fuoco per qcn.
imeti dve železi v ognju mettere troppa carne al fuoco
prekaliti se v ognju temprarsi nel fuoco
biti med dvema ognjema trovarsi fra due fuochi
igrati se z ognjem scherzare col fuoco
zatreti kaj z ognjem in mečem sopprimere col ferro e col fuoco
biti živ ogenj avere il fuoco, l'argento vivo addosso
bati se koga kakor živega ognja aver paura di qcn. come il diavolo dell'acqua santa
iti kakor ogenj po deželi diffondersi in un baleno
bengalični ogenj bengala
Elijev ogenj fuoco di Sant'Elia
grški ogenj fuoco greco
olimpijski ogenj fuoco olimpico
rel. večni ogenj (pekel) il fuoco eterno
metalec ognja lanciafiamme
požiralec ognja mangiafuoco
teh. v ognju obstojen resistente al fuoco, refrattario, ignifugo
taborni ogenj fuoco, falò
igre, šport. med dvema ognjema palla a sfratto
PREGOVORI:
osmojena mačka se ognja boji cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
ni dima brez ognja non c'è fumo senza arrosto - okó eye; (na krompirju) eye; (mastno) drop of grease; botanika eye (of a bud)
kurje okó (figurativno) corn
operater kurjih očes chiropodist
stekleno okó a glass eye
magično okó magic-eye tuning
mačje okó (figurativno) (rear) reflector
z golim očesom with the naked eye
s prostim očesom with unaided eye
okó postave je budno the eye of the law is ever vigilant
imeti okó za lepoto (za kaj lepega) to have an eye for the beautiful
kakor daleč seže okó as far as the eye can reach, within eyeshot, within range of sight
dljè kot seže okó farther (ali further) than the eye can see
z očesom ne treniti not to bat an eyelid
niti z očesom ni trenil he did not even wince
on ne vidi več na levo okó he lost the sight of his left eye
vidim stvari z istim očesom kot ti (figurativno) I see eye to eye with you
pazi na okó! mind your eye!
zamižati na eno okó to wink an eye (ob at), (figurativno) to connive (at), to shut one's eyes to
zatisnil je eno okó ob mojem kajenju he turned a blind eye to my smoking
ne zatisniti očesa (figurativno) not to sleep a wink
nocoj nisem zatisnil očesa I did not get a wink of sleep last night
okó za okó, zob za zob an eye for an eye, a tooth for a tooth - okó œil moški spol ; (vid) vue ženski spol
oko za oko œil pour œil
s prostim očesom à l'œil nu
krmežljavo oko œil chassieux
kurje oko (medicina) cor moški spol, œil-de-perdrix moški spol
mačje oko œil de chat
magično oko œil magique
na oko (pribl.) au jugé, familiarno à vue de nez
mandeljnasto, poševno oko œil oblique (ali en amande, bridé)
orlovsko oko œil d'aigle
ostro oko œil sûr (ali juste)
podpluto oko (od udarca) œil poché (ali au beurre noir)
umetno oko œil artificiel
stekleno oko œil de verre
zrklo očesa (anatomija) globe moški spol de l'œil (ali oculaire)
imeti dobro, ostro oko avoir une bonne vue, avoir le coup d'œil (juste), familiarno avoir le compas dans l'œil
kakor daleč seže oko à perte de vue
oceniti na oko estimer à vue d'œil
ne zatisniti očesa celo noč ne pas fermer l'œil de la nuit - okó ojo m ; (vid) vista f ; (na trti) yema f ; (na juhi) ojo m
s prostim očesom a simple vista
oko za oko ojo por ojo
na oko a ojo
bolščeče oko ojo de besugo
krmežljavo oko ojo légañoso (ali pitarroso)
mačje oko (avto) ojo de gato
magično oko ojo mágico
mandeljnasto oko ojo oblicuo
kurje oko callo m, ojo de gallo (ali de pollo)
orlovsko oko ojo de áquila
podpluto oko (od udarca) ojo amoratado, fam ojo a la funerala
stekleno oko ojo de cristal
umetno oko ojo artificial (ali de cristal)
kakor daleč seže oko a pérdida de vista
pasti v oko (fig) saltar a la vista
imeti dobro oko tener buena vista
vreči oko na kaj poner el ojo en a/c
zatisniti eno oko (pri čem) (fig) fam hacer la vista gorda
ne zatisniti očesa (celo noč) no pegar ojo (en toda la noche) glej tudi oči! - oleseneti glagol
1. (spremeniti se v les) ▸ elfásodiksteblo oleseni ▸ elfásodik a szárpoganjki olesenijo ▸ elfásodik a hajtásStarejša rastlina lahko v spodnjem delu nekoliko oleseni in se razraste v nizek grmiček. ▸ Az idősebb növény alsó része kissé elfásodhat, majd alacsony cserjévé nőhet szét.
2. (postati tog) ▸ elgémberedik, elfásulnoge olesenijo ▸ elgémberednek a lábakZdramil ga je nenaden in oddaljen šum, odprl je oči, bil je ves otrpel in premražen, sklepi so oleseneli. ▸ Szokatlan és távoli nesz ébresztette fel, kinyitotta a szemét, teljesen elzsibbadt és átfagyott, az ízületei elfásultak.
3. (otrpniti) ▸ megdermed
"Odnesi me v spalnico svojih staršev." Olesenel je ob njeni zahtevi. ▸ „Vigyél a szüleid hálószobájába!” Megdermedt a kérésétől.
4. (zaostati v razvoju) ▸ eltompul, elfásul
Kakor športnik, ki ne telovadi iz dneva v dan, oleseni intelektualec, ki se ne srečuje z živo mislijo. ▸ Hasonlóan a sportolóhoz, aki nem tornázik nap mint nap, az értelmiségi is eltompul, ha nem találkozik élő gondolattal.
Kaj lahko možgane tako oleseni? ▸ Mi tompíthatja el ennyire az agyat? - ólje (-a) n
1. olio:
rafinirati, stiskati olje raffinare, spremere l'olio
kuhati, peči na olju friggere nell'olio
mazati se z oljem spalmarsi di olio, ungersi con l'olio
morje je mirno kot olje un mare calmo come l'olio
bučno, olivno, rastlinsko olje olio di semi di zucca, d'oliva, vegetale
jedilno olje olio da tavola
svetilka na olje lampada a olio
2. um. olio, pittura a olio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
avt. menjati olje (v avtomobilu) cambiare l'olio
pren. priliti olja na ogenj gettare olio sulle fiamme
pren. namazati (otroka) z brezovim, leskovim oljem bastonare, picchiare il bambino
pren. biti kakor olje in voda essere come il diavolo e l'acqua santa
eterično olje olio eterico, essenziale
kurilno olje olio combustibile, gasolio
lahko olje olio leggero
laneno olje olio di lino
motorno olje olio lubrificante
mineralno olje olio minerale
odpadno olje olio residuo
ribje olje olio di fegato di merluzzo
zemeljsko olje (nafta) gasolio
farm. ricinusovo olje olio di ricino