pastír, pastiríca (zlasti ovčar) pastor m , -ra f
kozji (kravji) pastir cabrero m (vaquero m)
svinjski pastir porquero m, porquerizo m
kačji pastir (zool) libélula f
dušni pastir pastor m de almas
Zadetki iskanja
- pastír -ja m., па́стир -я ч., пасту́х -а́ ч., чаба́н -а́ ч., чередни́к -а́ ч.
- káčji pastír ба́бка
- pík1 bite; sting; (z iglo) prick, puncture
čebelin pík (bee) sting
bolšji pík fleabite
kačji pík snakebite
osji pík wasp sting - pík (čebelji) piqûre ženski spol ; (kačji) morsure ženski spol ; (pri šivanju) point moški spol (de couture)
čebelji, komarjev, kačji pik piqûre d'abeille, de moustique, de serpent
piki žuželk morsures (ali piqûres) des insectes - pík1 (-a) m puntura; morso, morsicatura; pizzico; pog. pinzata:
kačji, osji pik morso di vipera, puntura di vespa - slep|ec2 moški spol (-ca …) živalstvo, zoologija družina: die Schleiche
navadni slep die Blindschleiche
dvojezični slepec die Doppelzungenschleiche
kačji slepec die Schlangenschleiche
krokodilji slepec die Krokodilschleiche (oregonski Oregonische, južni Südliche, teksaški Texanische)
pravi slepec Eigentliche Schleiche
steklasti slepec die Glasschleiche - smŕten (-tna -o) adj.
1. della morte, mortale, letale, esiziale, micidiale, capitale, fatale;
kačji pik je lahko smrten il morso della vipera può essere letale
smrtna rana ferita mortale
smrtni sovražnik nemico mortale
smrtna kazen pena capitale
2. (umrljiv) mortale:
vsi smo smrtni tutti siamo mortali
3. pren. mortale, di tomba:
smrtno sovraštvo odio mortale
smrtna tišina silenzio di tomba
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ležati na smrtni postelji agonizzare
spati smrtno spanje essere morti
smrtna obsodba condanna a morte
rel. smrtni greh peccato mortale, capitale
šport. smrtni skok salto mortale
šport. smrtni zavoj spirale della morte
zool. smrtni sel nunzio della morte (Blaps mortisaga) - strup moški spol (-a …) das Gift (bakterijski Bakteriengift, celični Zellgift, čebelji Bienengift, dihalni Atemgift, gobji Pilzgift, jetrni Lebergift, kačji Schlangengift, kontaktni Kontaktgift, Berührungsgift, krčni Krampfgift, presnovni Stoffwechselgift, rastlinski Pflanzengift, srčni Herzgift, za miši Mäusegift, za podgane Rattengift, za puščice Pfeilgift, želodčni Fraßgift, živčni Nervengift); der Giftstoff
bojni strup der Kampfstoff
hitro delujoč strup schnelles Gift
… strupa Gift-
(čaša der Giftbecher, koncentracija die Giftanreicherung, učinkovanje die Giftwirkung)
neobčutljiv za strup giftfest
občutljiv za strup giftempfindlich
občutljivost za strup die Giftempfindlichkeit
omarica za strupe der Giftschrank
vsebujoč strup gifthaltig
umor s strupom der Giftmord
knjiga strupov das Giftbuch
brez strupov giftfrei
biti strup Gift sein (tudi figurativno) - strúp poison moški spol , toxique moški spol , venin moški spol
kačji strup venin de serpent
neobčutljiv za strup immunisé (contre les poisons)
mrliški strup virus moški spol cadavérique
mineralni (rastlinski) strup poison minéral (végétal)
strup za podgane raticide moški spol, mort-aux-rats ženski spol
strup za ščurke insecticide moški spol contre les blattes, les cafards, les cancrelats - strúp (-a) m veleno, tossico; biol. tossina; pren. veleno, dente:
voj. bojni strupi gas tossici
kačji, rastlinski strupi veleni di serpente, veleni vegetali
podganji strup ratticida
kobrin strup il veleno del cobra
pren. strup zavisti il dente, il veleno dell'invidia
zrak v mestih je zasičen s strupi l'aria delle città è satura di veleni
spremeniti se v strup andare in veleno, trasformarsi in veleno
pren. njegove besede so polne strupa le sue parole schizzano veleno
pren. ne jemlji toliko strupov non prendere tante medicine
biol. bakterijski strupi tossine batteriche
farm. srčni, želodčni, živčni strupi tossine cardiache, gastriche, neurotrope - strúp veneno m (tudi fig) ; (zlasti med) tóxico m ; (zlasti lit) ponzoña f
gadji (kačji, rastlinski) strup veneno de víbora (de serpiente, vegetal)
mrliški strup veneno cadavérico
strup za podgane (za ščurke) veneno para matar ratas (para cucarachas)
imun proti strupu inmune contra el veneno; inmunizado
dati komu strup (zastrupiti koga) envenenar a alg; emponzoñar a alg
umreti od, zaradi strupa morir envenenado
vzeti strup (zastrupiti se) envenenarse - sulcus2 -ī, m (indoev. kor. *selk- in*u̯elq- vleči, združena v *su̯elq-; prim. gr. ἕλκω vlečem, ὁλκός vlak [kot stroj], sl. vlečem = lit. velkù, vilkti)
1. brazda, jámljič: Ca., Col., Plin., Ambr. idr., qua aratrum vomere lacunam fecit, sulcus vocatur Varr., sulcum imprimere Ci., telluri infindere sulcos V., mandare hordea sulcis V., sulcis committere semina V., semina tum primum longis Cercalia sulcis obruta sunt O., latius ordinare arbusta sulcis H.; poseb. brazda, ki se jo naredi pri ustanavljanju kakega mesta (z njo se označi potek njegovega obzidja): optare locum tecto et concludere sulco V., designat moenia sulco O.; pren. = žensko rodilo (spolovilo), ženski sram: ne luxu obtunsior usus … sulcos oblimet inertīs V., eicit enim sulcum recta regione viaque vomeris Lucr.; meton. oranje: seritur uno sulco Col., hordeum altero sulco seminari debet Col., semina, quae quarto sulco seruntur Col., spissius solum quinto sulco seri melius est Plin., tantis glaebis tenacissimum solum, cum primum prosecatur, adsurgit, ut nono demum sulco perdometur Plin. iun.
2. metaf. o stvareh, podobnih brazdi
a) vodna brazda ali proga, ki jo dela ploveča ladja: (sc. naves) infindunt pariter sulcos V., sulcumque sibi premat ipsa carina V., canebant aequora sulco Val. Fl.
b) zareza ali drsa, ki jo vrezuje kolo v zemljo, v pot, kolesnica: delet sulcos iterata priores orbita Stat., cursu rotarum saucia clarescunt nubila sulco Cl.
c) brazda, guba, grbánec, starejše grba: sulcos uteri prodere nuda times Mart., sulci genarum Cl.
d) calami sulci = pis, pisanje: Prud.
e) brazda ali proga, ki jo za seboj pušča kaka pozračnina ali zveza, pot kake pozračnine, zvezde: tum longo limite sulcus dat lucem V., qua stella sulcum traxerat Prud.
f) podolgasta (podolgovata) globel (glob, globanja, kotanja), jamica, razor, jarek (starejše jamljica): plantas tenero abscindens de corpore matrum deposuit sulcis V., tenui vitem committere sulco V., sulcus aquarius Col. draga, roja, vodni jarek, iustum est … (sc. areas hortorum) ambiri singulas tramitum sulcis Plin.
g) kačja krivina, kačji zavinek, kačja vijuga: dextra laevaque sulcis insurgentium viperarum cohibita Ap. - ugríz (-a) m morso; addentatura, morsicatura:
kačji ugriz morso di vipera
vet. škarjasti, kleščasti ugriz morso a forbice, a tenaglia - vilènskī -ā -ō vilinski: vilenski konj zool. ploščati kačji pastir, Libellula depressa; vilenski krug čarovniški ris
- vílinskī -ā -ō, vìlinjī -ā -ē vilinski, vilinji: vilinski stas; vilinski dvori; -o kolo; vilinski konjic zool. progasti kačji pastir, Calopteryx splendens
- vretenorep|ec [é] moški spol (-ca …) živalstvo, zoologija (pasasti kuščar) die Gürtelechse; Cordylus: der Gürtelschweif (navadni Gewöhnlicher Gürtelschweif, oklepni Panzer-Gürtelschweif, orjaški Riesen-Gürtelschweif)
kačji vretenorepec Schlangen-Gürtelechse
ploski vretenorepec Platt-Gürtelechse - zagóvor (-a) m
1. difesa; jur. arringa
2. šol. difesa, discussione (della tesi e sim.)
3. rel., etn. esorcismo:
zagovor zoper kačji pik esorcismo contro il morso di vipere - zelen [ê] (-a, -o)
1. grün (svetlo hellgrün, temno dunkelgrün, grahovo erbsengrün, intenzivno tiefgrün, listno laubgrün, blattgrün, lovsko jägergrün, malahitno malachitgrün, morsko seegrün, meergrün, nežno zartgrün, nilsko nilgrün, olivno olivgrün, smaragdno smaragdgrün, sočno saftgrün, steklenično flaschengrün, travnato grasgrün, zamolklo mattgrün, kot mah moosgrün, kot žad jadegrün, kot žolč gallengrün); Grün- (gniloba die Grünfäule, knjiga das Grünbuch, lužina die Grünlauge, praha agronomija in vrtnarstvo die Grünbrache, puščica der Grünpfeil, gnojenje agronomija in vrtnarstvo die Gründüngung, potaknjenec agronomija in vrtnarstvo der Grünsteckling, slad das Grünmalz)
zelena pljuča mesta: die grüne Lunge
2. figurativno začetnik: blutig
zelena zavist gelber Neid, blasser Neid
3. rastlinstvo, botanika Grün-, Grüne(r) … (jelša die Grün-Erle, sršaj Grüner Streifenfarn); živalstvo, zoologija ➞ → kobilica, krastača, rega, stenica, žaba, ježek, zeleni kačji pastir
|
tristo zelenih! potztausend! - ἕλιξ, ικος 1. adi. ep. poet. zvit, zavit, zvitorog, krivorog βοῦς. 2. subst. ἡ a) vse kar je zavito, ovinek, zavoj, koder; b) (kačji) svitek, zapestnica, ovratnica, uhan, spiralna črta; c) rozga, grozd; vitica, bršljan.