Franja

finski pridevnik
(o Finski in Fincih) ▸ finnPovezane iztočnice: finska marka, finski jezik

Flēvō -ōnis, m Flevón (zdaj Zuidersee, Sudersee), jezero v severozahodni Germaniji; skozi to jezero je tekel tretji Renov rokav: Mel., Plin. (ki piše Flēvum -ī, n, sc. ostium, Flevov izliv); ob njem je bilo frizijsko gradišče.

Garda f geogr. Garda:
lago di Garda Gardsko jezero

gárdski (-a -o) adj. geogr. di Garda:
Gardsko jezero lago di Garda

gelare

A) v. tr. (pres. gēlo) zamrzniti, zamrzovati, spremeniti v led:
la brina ha gelato gli alberi od slane so zmrznila drevesa

B) ➞ gelare, gelarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ gēlo) zmrzniti, zmrzovati; ledeneti (tudi pren.):
il lago è gelato jezero je zamrznjeno
mi si gelano le mani roke mi zmrzujejo
questa notte ha gelato sinoči je zmrzovalo
sentirsi gelare il sangue pren. čutiti, kako ledeni kri

Gēnēsārās, -ae, m: PLIN. ali Gennēsar in Gennēsareth, indecl. n: VULG. Gēnĕsăr najdemo pri SID. Genezár(as), Genázaret, jezero v Palestini.

Genève [žənɛv] féminin Ženeva

le lac de Genève Ženevsko jezero

Genfer ženevski, Genfer Konvention Ženevska konvencija; Genfer See Ženevsko jezero

glaciaire [glasjɛr] adjectif ledeniški, leden

lac masculin glaciaire ledeniško jezero
calotte féminin glaciaire polarna ledena kalota
période féminin glaciaire ledena doba
vallée féminin glaciaire ledeniška dolina

globòk profundo, hondo

jezero je 5 m globoko el lago tiene cinco metros de profundidad
globok krožnik plato m hondo (ali sopero)
globoko pretresen hondamente conmovido
globok sneg nieve f alta
globoko spanje sueño m profundo
globoko spoštovanje reverencia f profunda
v globokem žalovanju (o obleki) de luto riguroso
globoka tišina silencio m absoluto
tičati globoko v dolgovih estar lleno de deudas; fam estar entrampado hasta cejas

gorsk|i [ô] (-a, -o) alpin, montan; Gebirgs-, Berg- (kmet der Gebirgsbauer, duh der Berggeist, greben der Bergrücken, Gebirgsrücken, kraj der Gebirgsort, masiv das Gebirgsmassiv, der Gebirgsstock, potok der Gebirgsbach, svet die Bergwelt, vodnik der Bergführer, vrh die Bergspitze, der Berggipfel, zrak die Bergluft, cesta die Bergstraße, Gebirgsstraße, dirka šport das Bergrennen, dolina geografija das Bergtal, lega die Gebirgslage, rastlina die Gebirgspflanze, reka der [Gebirgsfluß] Gebirgsfluss, reševalna služba die Bergwacht, der Bergrettungsdienst, skupnost die Berggemeinschaft, steza der Bergpfad, veriga die Bergkette, Gebirgskette, železnica die Gebirgsbahn, Bergbahn, ljudstvo das Bergvolk, jezero der Bergsee, podnebje das Gebirgsklima)
gorski travnik die Matte
➞ → škrjanec, urh, pastirica …

Gȳgēs -is in -ae, acc. -ēn, m (Γύγης) Gíges.

1. ljubljenec lidijskega kralja Kandavla, ki je kralja umoril in sam postal lidijski kralj (l. 716–678), ustanovitelj vladarske rodovine Mermnadov; slovel je po svojih zakladih in svoji sreči: CI., IUST. Od tod adj. Gȳgaeus 3 Gigesov, gigeški, meton. = lidijski: lacus Gyg. PR. ali stagnum Gyg. PLIN. Gigeško (Lidijsko) jezero pri Sardah.

2. lep mladenič iz karijskega Gnida (Knida): H.

3. Trojanec, ki ga je ubil Turn: V.

hladni zrak moški spol kalte Luft, die Kaltluft
jezero hladnega zraka der Kaltluftsee
vdor hladnega zraka der Kaltlufteinbruch, der Kälteeinbruch

hospitālis -e, adv. hospitaliter (hospes)

1. gostov, gostoljuben, gostov (gen. pl.), za gosta (goste), gostinski: tessera Pl. znak, ki ga je gostinski prijatelj pokazal, da so ga kot gosta sprejeli, aves Varr. ki se pred gosta postavljajo, sedes Ci. kjer biva kdo kot gost, mensa Ci., cubiculum, deversorium, beneficia L., caedes L. umor gosta, ius L. gostinska pravica, Iuppiter hospitalis (gr. ξένιος) Ci., Ap. zaščitnik gostov (gostoljubja) dii h. T., aquae h. Plin., vodovje, ki tako rekoč kot gost teče skozi jezero. Subst. hospitālia -ium, n sobe za goste, — gostinske prijatelje: Vitr.; poseb. sobe za tujce (na gledališkem odru): Vitr.

2. gostoljuben, gostinski, vabljiv: domus maxime hospitalis Ci., homo, qui semper hospitalissimus … existimatus est Ci., Theophrastus … scribit Cimonem Athenis etiam in suos curiales Laciadas hospitalem fuisse Ci., invitatio L., clementia Plin., numen, officium Amm., aliquem hospitaliter invitare, vocare L. ali excipere Cu., commeatūs hospitaliter advehere Cu.; pren.: pectus hospitale H. do vseh ljudi prijazno srce, h. umbra H., tellus Sen. tr., locus Sen. ph., solum Plin., nihil est hospitalius mari (namreč zaradi veliko pristanišč) Fl. Subst. hospitālēs -ium, m
a) gostinski prijatelji: Plin.
b) gostoljubni oziri: alia hospitalia comiter conservata L.

Hyriē -ēs, f (Ὑρίη) Hírija, mesto in jezero v Ajtoliji: Plin. Po O. je Hirija sprva nimfa, ki je Apolonu rodila Kiknosa (Cycnus); od prevelike žalosti za svojim izgubljenim sinom se je baje spremenila v jezero (Hirijo).

intérieur [ɛ̃terjœr] adjectif notranji; domač, tuzemski; masculin notranjost, notranjščina, notranja dežela, notranji del dežele; dom, hiša, družinsko življenje, družinski krog; figuré notranje življenje, srce; (sport) srednji napadalec; photographie posnetek v notranjosti; (film) posnetek v ateljeju

à l'intérieur v notranjosti, znotraj, notri; pharmacie notranje
aménagement masculin intérieur notranja ureditev
antenne féminin intérieure notranja antena
commerce masculin intérieur notranja, domača trgovina
côté masculin intérieur notranja stran
cour féminin intérieure notranje dvorišče
lac masculin, mer féminin intérieur(e) jezero, morje v notranjosti dežele
Ministère masculin de l'Intérieur notranje ministrstvo
navigation féminin intérieure plovba v notranjosti dežele
politique féminin intérieure notranja politika
sentiment masculin intérieur notranje čustvo
travaux masculin pluriel intérieurs hišna, domača dela
homme masculin d'intérieur moški, ki je rad doma, ima rad družinsko življenje
femme féminin d'intérieur dobra gospodinja
vêtement masculin d'intérieur domača obleka (za doma)
intérieur richement meublé bogato opremljen dom
ne pas se mêler des affaires intérieures d'un pays ne se vmešavati v notranje zadeve kake dežele

jézerce (-a) n

1. dem. od jezero laghetto

2. anat.
solzno jezerce punto lacrimale

jouir [žuir] verbe intransitif

jouir de quelque chose uživati kaj, naslajati se ob čem, imeti užitek od, veseliti se česa, imeti veselje z; imeti (v posesti)
la villa jouit d'une belle vue sur le lac vila ima lep razgled na jezero
jouir de quelqu'un veseliti se koga, imeti korist od koga
jouir d'un avantage fiscal uživati davčno olajšavo
jouir du droit de biti upravičen do, za
jouir des droits civiques uživati državljanske pravice
jouir d'une grande fortune biti zelo premožen
jouir d'une liberté entière, d'une bonne réputation uživati popolno svobodo, dober sloves
jouir du malheur de quelqu'un biti škodoželjen do koga
jouir d'une réduction imeti popust
jouir d'une bonne santé biti pri dobrem zdravju
jouir de l'usufruit biti užitkar
jouir de la vie uživati življenje

krašk|i (-a, -o) geografija Karst- (izvir die Karstquelle, jama die Karsthöhle, pojav die Karsterscheinung, pokrajina die Karstlandschaft, reka der [Karstfluß] Karstfluss, jezero der Karstsee)
kraški pršut der San-Daniele-Schinken, Parmaschinken

kráški karstic; (of the) Karst, karst

kráško jezero karst lake
kráško polje (karst) polje
suho kráško polje dry polje
kráški pojav karst phenomenon, pl -mena
periodično poplavljeno kráško polje periodically flooded polje
kráški ravnik karst plain
kráški relief Karst landforms pl