Franja

обессмысливать, обессмыслить jemati smisel, vzeti smisel, kvariti smisel, pokvariti smisel

обесцвечивать, обесцветить barvo jemati, barvo vzeti, ob barvo pripraviti; (pren.) odvze(ma)ti izrazitost;

обесценивать, обесценить vrednost jemati, razvrednotiti

ослеплять, ослепить oslepljati, oslepiti; zaslepljati, zaslepiti, vid jemati

отбавлять, отбавить zmanjševati, zmanjšati, proč jemati, proč vzeti;
работы хоть отбавляй dela je čez glavo

отбивать, отбить odbi(ja)ti; s silo jemati, odvzeti, iztrgati; zmanjš(ev)ati, uničiti;
о. косу (s)klepati koso;
о. знамя у врага sovražniku upleniti zastavo;
я у тебя отобью охоту туда ходить pregnal ti bom veselje tja hoditi;
о. ладони utruditi, raniti dlani (z udarcem);

откупать, откупить odkupovati, odkupiti, v zakup jemati, vzeti;

печалиться žalostiti se, biti žalosten, k srcu si jemati

пленять, пленить

1. (zast.) jemati v ujetništvo, ujeti;

2. mikati, očarati, privlačiti

разбирать, разобрать narazen jemati, vzeti, narazen de(va)ti; urejati, urediti; preisk(ov)ati; analizirati; razčlenjati, razčleniti; razstavljati (stroj);
р. дело preiskovati zadevo;
p. cпор reševati, rešiti spor;
р. книгу ocenjevati knjigo;
p. по сортам sortirati;
р. почерк razb(i)rati pisavo;
его разбирает досада loteva se ga dolgčas;
его разбирает хмель pijača mu leze v glavo;

развенчивать, развенчать prestol, slavo ali zasluge jemati, vzeti; zasluge kratiti, s prestola pahniti, ob slavo ali zasluge pripraviti

разнимать, разнять narazen jemati, narazen vzeti, narazen da(ja)ti, ločevati, ločiti; (zast.) razkosa(va)ti

снимать, снять snemati, sneti; skladati, zložiti, dol jemati, dol vzeti;
с. квартиру naje(ma)ti stanovanje;
с. одежду slačiti se, sleči se;
с. шляпу odkriti se, sneti klobuk;
с. хлеб с поля pospravljati, pospraviti žito;
с. допрос zasliš(ev)ati;
с. мерку jemati, vzeti mero;
с. с молока сливки posne(ma)ti smetano;
с. фотографическим аппаратом fotografirati;
с. портрет portretirati;
с. шкуру (o)dreti kožo;
с. неприятельский пост odstraniti sovražno stražo;
с. с работы odpuščati delavce;
с. с учёта izbrisati s seznama;
с. обвинение oprostiti obtožbe;
с. пароход с мели splaviti nasedli parnik;
с. предложение umakniti predlog;
с. со свечи utrniti svečo;

Achsel, die, (-, -n) (Schulter) rama, (Achselhöhle) pazduha; Pflanzenkunde pazduha, zalistje; Achseln, pl , rame, pleča; die Achseln zucken skomigniti (z rameni); etwas auf die leichte Achsel nehmen ne jemati česa resno; jemanden/etwas über die Achsel ansehen gledati zviška na; etwas über die Achsel wegblasen vzeti zlahka; etwas auf seine Achseln nehmen vzeti na svoje rame, na svoja pleča

aestimātiō -ōnis, f (aestimāre)

1. določitev denarne vrednosti, (o)cenitev, postavitev cene: aestimationem habere Ci., L. = aestimationem facere C. ceniti, quantas pecunias acceperunt, tantas aestimatione facta cum dotibus communicant C., in aestimationem venire L. cenjen biti, aestimatio censūs Ci. cenitev imetja (pri cenzusu), aest, frumenti L. določitev cene žita; postavljal jo je a) senat (zato se je ta imenovala tudi senatūs aestimatio), da so mogli odmeriti vsoto, ki jo je bilo treba plačati iz državne blagajne pretorju (legatu, kvestorju) za nakup žita, ki ga je potreboval v provinci: Ci.; b) pretor; ta je določeval ceno, ki so jo smeli ali (pogosto) morali plačati aratores v provinci, namesto da bi zalagali rim. oblastnike z žitom: Ci., L.; multae aestimatio L. preračun kazni v globo, aestimatio litis ali litium (v besedni zvezi tudi samo aestimatio) Ci. idr. cenitev spornega predmeta, nastavek kazni, globa, poenae aestimatio Ci. nastavek kazni; prim.: aestimata poena ab aere dicta est, quia aestimaverant aere, ovem decussi, bovem centussi Fest.; aestimatio possessionum et rerum C. cenitev posestev in pritiklin; po njej je dobil upnik namesto plačila sodno ocenjeno posestvo, od tod aestimatio met. = vračilo z ocenjenim zemljiščem, ocenjeno zemljišče samo: nolles a me hoc tempore aestimationem accipere Ci. ep., credo, quod accipienda aliqua sit et danda aestimatio Ci. ep., mihi et res et condicio placet, sed ita, ut numerato malim quam aestimatione Ci. ep. da bi rajši imel gotov denar kakor uradno cenjeno posestvo. Ker je cena zemljišč po državljanski vojni (l. 48) zelo padla, jih je dal Cezar v prid svojim zelo zadolženim pristašem ceniti po vrednosti, ki so jo imela pred državljansko vojno; po tej ceni so morali upniki jemati zemljišča namesto denarja in na ta način izgubili četrtino svojega denarja; spričo takšne razdolžitve pomeni aestimatio vračilo s previsoko cenjenim zemljiščem, previsoko cenjeno zemljišče samo: praedia ab aliquo in aestimatinem accipere Ci. ep. namesto gotovega denarja sprejeti zemljišča po previsoki ceni, aestimationes tuas vendere non potes Ci. ep. namesto denarja prejetih previsoko cenjenih zemljišč, ut, cum me hospitio recipias, aestimationem te aliquam putes accipere Ci. ep. (šalj.) da imaš izgubo, da trpiš škodo (kakor kak upnik Cezarjevih pristašev). Od tod: quod (linteum) me non movet aestimatione, verumst mnemosynum mei sodalis Cat. ne zaradi svoje denarne vrednosti, ampak kot spominek...

2. pren.
a) (o)cenitev (ocena) kake osebe ali stvari po njeni pravi notranji vrednosti, presoja, upoštevanje: secreta aestimatione rem pensare Cu., consilium sera aestimatione perpendere Cu., aestimatione recta severus habebatur T. po pravšnji presoji, aest. honoris, verae magnitudinis eius L., nimia sui aes. Sen. ph. precenjevanje samega sebe.
b) fil. (stoiško) upoštevanje relativne vrednosti, čislanje, spoštovanje: aestimabile dicitur dignum aestimatione, quam (Stoici) ἀξίαν vocant Ci., quadam aestimatione dignandus Ci.; toda: propria aestimatio virtutis Ci. absolutna vrednost.

*affor (*adfor) (neizpričani obliki) -fārī -fātus sum

I. (z act. pomenom) nagovoriti (nagovarjati), ogovoriti (ogovarjati): adf. talibus dictis O., versibus eisdem adf. aliquem, quibus... Ci., adf. aliquem nomine Ci., hos ego digrediens... adfabar V., multa querens atque hac adfatus voce parentem V., tristes adfatus amicos H., ubi igitur me affamini? Cu., adf. aliquem blande ali blandis votis adf. Stat.; extremum adfari V. slovo jemati, sic positum adfati discedite corpus V.; occ. naprositi, milo, ponižno (za)prositi koga: qui locus... tam inhumanus, qui illos, cum accesserint, non adfari atque adpetere videatur? Ci., adfaturque deos et sanctum sidus adorat V., i, soror, atque hostem supplex adfare superbum V.

— II. (s pass. pomenom)

1. nagovoriti (nagovarjati) se: M. affatis itaque ex officio singulis Ap.

2. avgursko prireči (prirekati) si: Varr.

3. pf. affātum est obenem je izrečeno od usode = obenem je usojeno: hoc quoque protinus affatum est, ut et naviget Sen. ph.

Opomba: Klas. so le oblike: affatur (adfatur), affatus (adfatus), affari (adfari).

aire moški spol zrak, vzduh, veter, prepih; zunanjost, videz, izraz; poteze v obrazu; takt, arija, melodija, pesem; nadutost, domišljavost; domače kap

aire de familia družinska podobnost
aire popular ljudska pesem (popevka)
aire de taco predrznost
al aire libre na prostem, pod milim nebom
de buen aire dobre volje
con aire živahno
en el aire takoj
azotar el aire delati brez smisla
creerse de aire vse slepo verjeti
dar con aire kričati, udrihati
darle a uno aire biti zadet od srčne kapi
darle a uno el aire de a/c domnevati kaj
darse (ali darle) aire al alg. nekoliko podoben biti komu
dejar a uno en el aire oslepariti, prevarati koga
estar en el aire neodločen biti
estar con el pie en el aire biti v negotovosti; nameravati oditi
fabricar en el aire, hacer castillos de (ali en el) aire zidati gradove v oblake
guardarle (ali llevarle) el aire a alg. prilagoditi se komu, ukloniti se
hablar al aire gluhim ušesom (stenam) govoriti
hace aire hud veter piha, močno piha
hacer aire a alg. pahljati koga; v nadlego komu biti, nadlegovati
hender un cabello en el aire dlako cepiti
llevar el aire takt držati
el aire se lleva las palabras besed ni treba jemati resno
matarlas en el aire ničesar se ne strašiti
mudar (de) aire(s) klimo menjati; pobegniti
mudarse a cualquier aire biti zelo nestanoviten
múdase el aire razmere se spreminjajo
ofenderse del aire jeziti se zaradi vsake malenkosti (za prazen nič)
temerse del aire bati se vsake malenkosti
tener la cabeza llena de aire biti zelo domišljav
tomar el aire iti na svež zrak, iti na sprehod
tomarse del aire čutiti se takoj užaljenega
aires pl šege, navade, običaji, vedenje; klima; ozračje; domišljavost
andar por los aire biti neviden
beber los aire (por) koprneti (po)
darse aire de gran señor igrati velikega gospoda
tomar los aire iti na letovišče
¿qué aire le traen por acá? kaj vas je privedlo semkaj?

ajar otipati; zmečkati; odvzeti lesk; grditi, psovati, obrekovati, opravljati; mučiti

ajarse obrabiti se, oveneti, nagubati se (koža); k srcu si jemati, užaljen biti

amfetamin samostalnik
(mamilo) ▸ amfetaminVečji odmerki amfetamina pa prav tako kot uživanje drog povzročajo zasvojenost. ▸ Az amfetamin nagyobb adagokban való fogyasztása ugyanúgy függőséget okoz, mint a kábítószer-fogyasztás.

amorfnost samostalnik
1. (o vidni podobi nečesa) ▸ amorfság, amorfitás, amorf jelleg, formátlanság
Poteze so se razpustile, za trenutek potonile v amorfnosti in se izoblikovale v obraz, ki sem ga bil vajen. ▸ A vonásai szétestek, egy pillanatra formátlanná váltak, majd felvették az általam megszokott kifejezést.

2. (nejasen preplet) ▸ amorfság, amorfitás
Svoboda izbire je za mnoge videti kot amorfnost. ▸ Sokak számára a választás szabadsága amorfnak tűnik.
Seveda pa je treba pri postavitvi igre ta preplet stilov in žanrov jemati kot kvaliteto, čeprav sem prepričan, da je ta amorfnost rezultat dramatikove mladostne vehemence in nespretnosti. ▸ A darab színpadra állításában a stílusok és műfajok összefonódását minőségnek kell tekinteni, bár meggyőződésem, hogy ez az amorfitás a drámaíró ifjúkori túlbuzgóságának és ügyetlenségének az eredménye.