Franja

Zadetki iskanja

  • manifestus (stlat. manufestus) 3 (manus; drugi del besede etim. nedognan) pravzaprav „z roko prijemljiv“, „otipljiv“, od tod

    1. zasačen, prijet, ujet, zaloten pri čem, komur je kaj dokazano (npr. zločin, krivda), jasno pokazan (dokazan): manifestum teneri Pl., m. nocens (zločinec) O., manifesta rea est O. je zasačena pri samem dejanju, uti eos (sc. coniuratos) maxime manifestos habeant S. da bi jim dokazali krivdo; z gen. criminis: mendacii Pl., sceleris, rerum capitalium S., ambitionis, coniurationis T.; metaf. očitno kazoč, razodevajoč, komur se kaj pozna: ne manifestus offensionis esset T. da ne bi očitno razodeval, doloris O., manifesta vitae T. očitno še živa; z inf.: Icti., manifestus dissentire T. očitno kazaje nasprotovanje, da je drugačnega mnenja, podobno: ipse satis manifestus est iam dudum in contrarium accingi T.

    2. očiten, jasen, nedvo(u)men: Pl., Pr., Q., audacia, maleficium, peccatum, scelus, crimina Ci., caedes L., res manifestae, manifestae et apertae Ci., Penates multo manifesti lumine V., manifestior fraus, manifestissimum exemplum Plin., habere aliquid pro manifesto L., nondum sibi manifesta est O. ni si še na jasnem (glede svoje ljubezni), sama s seboj še ni na čistem (o svoji ljubezni); z inf.: manifestus nosci Stat. razločno spoznaven, natanko spoznaten; manifestum est z ACI: Plin.; adv. manifestē: Cels., Paul., Dig., Hier., m. comperit Ap.; komp. manifestius: apparere V., spectari discreta T.; superl. manifestissime: Dig., Cod. I., omnibus patet Ap.; adv. abl. n. manifestō (= manifestē): Pl., Plin. comprehendere, deprehendere, comperisse Ci.
  • manifiesto očit(en), jasen

    manifiesto m (slovesen) razglas, manifest
    poner de manifiesto (po)kazati, na dan prinesti
  • marked [ma:kt] pridevnik
    markanten, izrazit, odličen, jasen, viden, zaznamenovan (z žigom), žigosan; potrjen (ček)
  • matematico

    A) agg. (m pl. -ci)

    1. matematičen

    2. povsem točen, jasen

    B) m, f (pl. -ci) matematik, matematičarka
  • merus 3 (menda sor. z gr. μαρμαίρω, μαρμαρίζω leskečem se)

    1. (o tekočinah) nemešan, nepomešan, čist (naspr. mixtus): Pl., O., Lucr., vina fugit gaudetque meris undis O. čiste (= z vinom nemešane vode), m. vinum Pl., Varr. ap. Non., O. ali subst. samo merum -ī, n (sc. vinum) čisto vino (suho, z vodo nemešano, kakršno so pili le nezmerneži in pijanci): V., H., O., Col., Sil., Val. Fl. idr., ingurgitare se in merum Pl., obiecturus Antonio Cicero merum et vomitum Q., meri veteris torrens Iuv., ad merum pronior Plin., a mero O. ko se je vino prekadilo, Damalis multi meri H. huda pijanka; occ.: velut ex diutinā siti nimis avide meram haurientes libertatem L. popolno (= ne z zakoni omejeno in določeno) svobodo (prim.: cum populus non modice temperatam, sed nimis meracam libertatem sitiens hauserit Ci.).

    2. (o drugih stvareh) brez primesi, čist, samočíst, samoróden, nepopačen, naraven: gustum cuiusque generis non mistum, sed vere merum condere Col., nec recte quae tu in nos dicis, aurum atque argentum merumst Pl.

    3. occ.
    a) čist = nezatemnjen, jasen, svetel (bel): claror Pl., mero meridie Petr.
    b) nepokrit, gol: pes Iuv., calx Prud.

    4. metaf.
    a) pravi, pristen, nepopačen: meri principes Ci., libertas mera veraque virtus H., illa vera et mera Graecia Plin. iun.
    b) pravi = v pravem pomenu: non meram donationem esse Icti., imperium aut merum aut mixtum est Icti.
    c) sam, gol, zgolj, le, nič drugega kot: scelera, monstra Ci., agnae Varr., quae memini mora merast monerier Pl., segnities Pl. golo lenuharjenje, zgolj izguba časa, spes Ter., vineta crepare mera H., merum bellum loqui Ci. o ničemer drugem govoriti kot o vojni, mera mendacia narrare Sen. ph.
  • net, te [nɛt] adjectif čist, snažen, čeden, jasen, razločen

    bénéfice masculin, montant masculin, revenu masculin net čisti dobiček, znesek, dohodek
    poids masculin, prix masculin, salaire masculin net čista teža, cena, plača
    net d'impôt davka prost
    tout net naravnost, kratko malo, brez ovinkov
    avoir les idées nettes imeti jasne ideje
    avoir la conscience nette imeti čisto vest
    avoir l'esprit net biti razborit
    avoir les mains nettes imeti čiste roke, biti pošten
    en avoir le cœur net biti si popolnoma na jasnem (glede česa)
    s'arrêter net nenadoma se ustaviti
    faire place nette odstraniti vse, kar dela napoto; odpustiti tiste, ki se jih hočemo znebiti
    faire maison nette odpustiti vso služinčad
    faire table net (figuré) razčistiti kaj
    peser net 300 grammes imeti 30 dkg čiste teže
    refuser net gladko odkloniti
    il a été tué net bil je na mestu mrtev
  • net -ă (-ţi, -te) adj.

    1. točen, natančen, jasen

    2. neto
    venit net neto znesek
  • netto

    A) agg.

    1. čist

    2. točen, natančen; jasen (tudi pren.):
    di netto naenkrat; natančno
    contorni netti jasni obrisi
    è passato un anno netto minilo je točno leto

    3. ekon. čist; neto:
    utile netto čisti dobiček

    4. pristen, brez tujih primesi (vino)

    B) avv. jasno, odkrito:
    dire qcs. chiaro e netto kaj povedati jasno in glasno

    C) m čisti, neto znesek
  • nitido agg.

    1. čist, bleščeč, svetel; bister

    2. pren. jasen

    3. eleganten
  • niveus 3 (nix)

    1. snežen, snežnat: aggeres V. kupi snega, mons Cat., aqua Mart. snežnica (s katero so hladili pijače in jo tudi uporabljali za pitje).

    2. meton.
    a) bel kot sneg, snežnobel: candor Corn., lac, cycni, lacerti Veneris V., color, latus H., corpora, dens, pons, luna, marmor, columbae, iuvenca, vestis O., agna Sen. ph., Iuv., equi (ob zmagoslavnem vozu) Tib.; z inf.: quā notam duxit (sc. vitulus) niveus videri H. biti videti snežnobel; metaf.: Quirites, tribuni Iuv. belo oblečeni, v belih togah.
    b) (snežno)jasen, bister: flumen Sen. tr., undae Mart.
  • obvio jasen, očiten

    es obvio to leži na dlani, to je jasno ko beli dan
  • obvious [ɔ́bviəs] pridevnik (obviously prislov)
    jasen, razumljiv, očiten; vsiljiv, kričeč (barva, reklama)
  • open-and-shut [óupənəndšʌ́t] pridevnik
    ameriško preprost, nedvoumen, jasen
  • ōvvio agg. (m pl. -vi) očiten, jasen; naraven, logičen:
    è ovvio jasno je
  • palese agg. odkrit, očiten, jasen:
    essere in palese contraddizione biti si v očitnem protislovju
    rendere palese odkriti
  • palmare agg.

    1. anat. dlanski

    2. pren. jasen, očiten, otipljiv
  • palmario očiten, jasen, otipljiv

    es palmario to leži na dlani
    de modo palmario očitno, očividno
  • palpable [pǽlpəbl] pridevnik (palpably prislov)
    otipljiv
    figurativno očiten, jasen, razumljiv
  • palpable [-pablə] adjectif otipljiv, dotakljiv; jasen, evidenten; konkreten
  • parlante

    A) agg.

    1.
    ben parlante ki dobro, pravilno govori

    2. pren. jasen, očiten, zgovoren:
    prova parlante zgovoren dokaz

    3. pren. živ, izrazit

    B) m, f govorec