Franja

sinsabor moški spol brezokusje, neokusnost; figurativno žalost, jeza; neprijetnost

sofoco moški spol zadušitev; figurativno jeza, srd

le dió un sofoco zadušiti ga je hotelo

sofocón moški spol, sofoquina ženski spol huda nevolja, jeza

sore¹ [sɔ:] samostalnik
rana, ranjeno mesto; vnetje
figurativno skrb, težava, jeza

an open sore odprta, nezaceljena rana (tudi figurativno)
bed-sore rana od dolgega ležanja, preležanina
eye sore figurativno grda stvar, ki žali oko
to re-open the old sores figurativno zopet odpreti stare rane

soreness [sɔ́:nis] samostalnik
občutljivost, ranljivost, bolnost
figurativno razdražljivost, razdražljivo stanje, jeza, srd (at na)

spite¹ [spáit] samostalnik
sovražnost, mržnja; jeza, gnev, nevolja; kljubovanje, kljubovalnost, trma; zlobnost, zlohotnost, hudobija

in spite navkljub, navzlic
(in) spite of kljub, navzlic
in spite of the fact that... kljub dejstvu, da..., čeprav
out of spite, from pure spite iz zlobe, iz (same) kljubovalnosti
he did it out of spite iz zlobe je to naredil
to have a spite against s.o. biti jezen na koga
he has an old spite against me staro jezo kuha name

spunk [spʌŋk]

1. samostalnik
vžigalna vrvica; kresilna goba
pogovorno živahnost, pogum, energija, ognjevitost; jeza, srd; strastnost

a man of spunk nagel, togoten človek, togotnež, vročekrvnež

2. neprehodni glagol
vžgati se

to spunk up ameriško razmahniti se; škotsko razjeziti se

sŕdnja ž srd, jeza

sr̀džba ž srd, jeza

sŕh m žmarci, jeza, trnci: srh me spreletava
podilaze me žmarci

stew¹ [stju:] samostalnik
dušeno, počasi kuhano meso ali jed; ragu, razkosano meso v omaki; enolončnica
figurativno, sleng veliko razburjenje, zadrega, zmešnjava; neprijeten, zaskrbljujoč položaj; osuplost, jeza

Irish stew dušeno koštrunovo meso s krompirjem, fižolom in čebulo
to be in a stew figurativno biti zaskrbljen, zbegan, v stiski, v (velikih) težavah

stizza f jeza, razdraženost

stomachus -ī, m (tuj. στόμαχος)

1. požiralnik, žrelo, golt, goltanec: Cels., linguam autem ad radices eius haerens excipit stomachus Ci.; tudi ustje želodca: tendit haec (sc. gula) ad stomachum Plin.

2. sinekdoha želodec: Lucr., Petr., Sen. ph., Plin., Suet., Iuv. idr., eas (sc. conchas) cum (sc. avis) stomachi calore concoxerit Ci., mala copia quando aegrum sollicitat stomachum H., ieiunus raro stomachus vulgaria temnit H., cum sale panis latrantem stomachum bene leniet H., stomachum movere Plin. (naspr. comprimere), stomachum colligere Cels. okrevati po koliki; bonus stomachus Cels., Q. dober želodec = dobra prebava (naspr. stomachus aeger, morbo vitiatus).

3. meton.
a) okus, tudi nagnjenje: ludi apparatissimi, sed non tui stomachi Ci. ep. ne po tvojem okusu, in hoc agello Tranquili stomachum multa sollicitant Plin. iun. zanimanje za nakupovanje, nagnjenje k nakupovanju.
b) (želodec kot zelo občutljiv telesni del, v katerega se razlije žolč pri vsakem (želodčnem) afektu oz. čustvu; od tod) α) bonus stomachus dobra (vesela) volja, dobro razpoloženje, mirnost, umirjenost, spokojnost, hladnokrvnost, mirna kri, krotkost: haec autem animo Catonis ferenda sunt aut Ciceronis stomacho Ci. ap. Q., adversus quod difficile est habere cotidie bonum stomachum Mart. β) občutljivost, vzdražljivost, razdražljivost, slaba volja, slabo razpoloženje, ne(je)volja, zlovolja, jeza, srd, vroča (huda) kri: Pl., Suet. idr., consuetudo callum obduxit stomacho meo Ci. ep., nosti stomachi mei fastidium Ci. ep., urbana militia plena sollicitudinis et stomachi Ci., gravem Pelidae stomachum cedere nescii H., stomachum facere ali movere alicui Ci. jeziti koga, in aliquem stomachum erumpere Ci. ne(je)voljo (jezo) stresti na koga (nad kom), plus stomacho quam consilio dedit Q. bolj se je prepustil slabi volji (jezi) kot pa (treznemu) preudarku (premisleku).

sullenness [sʌ́lənnis] samostalnik
mračnost, temnost; mrkost; odljudnost, slaba volja, čemernost, molčečnost, neprijaznost; trma, kljubovalnost, upornost, kujanje, jeza

supăráre -ări f

1. neprijetnost, nevšečnost

2. jeza, razdraženost; ogorčenje

3. zamera
□ fără supărare brez zamere

suscēnsiō -ōnis, f (suscēnsēre) jeza, srd, bes, razsrjenost, razkačenost, razjarjenost: Symm.

tantrum [tǽntrəm] samostalnik
pogovorno nevolja, slaba volja; izbruh jeze, jeza, bes, togota

to be in one's tantrum biti slabe volje
to fly into a tantrum dobiti napad besnosti. togotnosti; raztogotiti se

teen¹ [ti:n] samostalnik
žalost, bolečina, bol; skrb, briga; jeza

temper¹ [témpə] samostalnik
temperament, narava, čud; značaj, karakter; razpoloženje, nastrojenje
figurativno razburjenost, razdraženost, jeza, bes(nost)
figurativno obvladanost, umirjenost, mirnost
tehnično mešanica; primes; kakovost; trdnost, čvrstost (ilovice, gline)
tehnično trdota (jekla itd.)
zastarelo (telesna) konstitucija
zastarelo kompromis

in a bad temper slabe volje, jezen (with na)
out of temper slabe volje, jezen
even temper' ravnodušnost
a fit of temper napad jeze (togote)
to be in a temper biti jezen (besen, razkačen)
to be in a good (bad) temper biti dobro (slabo) razpoložen
to have an evil temper biti nagle jeze, biti togoten
he has a quick temper on hitro vzkipi
to have a sweet temper biti blagega značaja
to get (to fly) into a temper razjeziti se, pobesneti
to get out of temper znevoljiti se, razjeziti se
to keep (to control) one's temper obvladati se, brzdati se, ostati miren
to lose one's temper razjeziti se, izgubiti potrpljenje
to put s.o. out of temper spraviti koga v slabo voljo, razjeziti koga
to recover one's temper umiriti se (zopet)
to show temper kazati razdraženost

tigna f

1. bot. lišaj (Trichophyton)

2. med., veter. kraste, lišaj:
pren. pog. grattare la tigna praskati, tolči

3. pren. nadloga, sitnost

4. nareč. stiskač

5. srednjeital. trma; jeza, bes