Franja

diplomsk|i [ó] (-a, -o) Diplom- (izpit die Diplomprüfung, študij das Diplomstudium, delo die Diplomarbeit, v Avstriji Magisterarbeit)

diplómski (-a -o) adj. šol. di, della laurea; di, del diploma:
uspešno opraviti diplomski izpit superare l'esame di laurea
diplomska naloga prova scritta d'esame (di laurea)
diplomski predmet materia di laurea
diplomsko delo tesi di laurea

dóber (dôbra -o)

A) adj.

1. (ki ima dobre lastnosti) buono:
dober človek un uomo buono
dobro dejanje buona azione
dober zgled buon esempio
dober kot duša, kot kruh buono come il pane
pog. biti dober s kom essere buono, indulgente con, verso qcn.
biti iz dobre družine essere di buona famiglia
živeti v dobrih odnosih vivere in buoni rapporti
želeti si (kake) dobre besede avere bisogno di una buona parola, di comprensione
bodite tako dobri in nas obvestite abbiate la bontà di avvertirci

2. (s širokim pomenskim obsegom) buono:
dobri čevlji scarpe buone
dober zrak aria buona
dober radijski sprejemnik una buona radio
dobra hrana cibo buono, saporito, abbondante
dobro vino vino buono
knjiga je napisana v dobrem jeziku il libro è scritto in buona lingua
dober tek! buon appetito!
dober državljan buon cittadino
dober oče buon padre
dober delavec un buon operaio, un bravo operaio
dober prevodnik toplote un buon conduttore del calore

3. (ki dosega precejšnjo stopnjo) buono:
dobra kakovost buona qualità
po eni uri dobre hoje dopo un'ora di veloce cammino
dobra plača buona paga

4. (ki prinaša veselje, ki prinaša gmotne koristi) buono:
dobra novica buona notizia
doživeti dobro kritiko avere una buona critica
ohraniti koga v dobrem spominu serbare di qcn. un buon ricordo
dober dan! dobro jutro! buon giorno!
dober večer! buona sera!
napraviti dobro kupčijo fare un buon affare

5. (ki glede na kak kriterij ustreza) buono, adatto:
fant bo dober za kuharja il ragazzo è adatto al mestiere di cuoco
nizki čevlji niso dobri za v hribe le scarpe basse non sono buone per andare in montagna

6. (veljaven, uporaben) buono; valido; utilizzabile:
kolo je še dobro la bicicletta è ancora buona

7. (ki ugodno vpliva, koristi) buono:
mleko je dobro za otroke il latte è buono per i bambini

8. (ki nekoliko presega točno mero) buono; bello:
do mesta je dobro uro fino in città ci vuole un'ora buona di cammino
opraviti dober kos poti fare un bel pezzo di strada

9. pog.
a) (za izražanje stanja, ki je navadno pozitivno) ○:
še ta izpit, pa sem dober ancora quest'esame e sono a posto
pren. če te zalotijo, si dober za dve leti se ti pescano, ti schiaffano dentro per due anni
b) (za izražanje občudovanja, nevolje, graje) buono, bravo; bello:
dober je, da je zdržal toliko časa è stato bravo a resistere tanto tempo
dober je, da si upa però ha un bel coraggio, una bella faccia tosta
ti si pa dober, lahko bi mi prej povedal bravo, ma non potevi dirmelo prima?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
imeti dober dan essere nella giornata giusta
biti na dobrem glasu godere buona fama
pren. priti ob dober glas perdere la (propria buona) reputazione
pren. imeti dober jezik avere la parlantina sciolta
pren. imeti dober nos avere buon naso, fiuto
pren. biti si dobri essere in buoni rapporti
reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
pren. imeti dobro glavo studiare con facilità, avere della testa
pog. biti dobrih rok essere largo di mano
pren. biti v dobrih rokah essere in buone mani
kaj storiti v dobri veri agire in buona fede
biti dobre volje essere di buon umore
pokazati dobro voljo za mostrarsi ben disposto verso
biti dobrega srca avere buon cuore essere un'anima buona
bot. dobra misel origano (Origanum vulgare)
jur. misija dobre volje missione di buona volontà
rel. dobro delo buona azione
PREGOVORI:
konec dober, vse dobro tutt'è bene quel che finisce bene

B) dôbri (-a -o) m, f, n

1.
dobri i buoni

2. dobra:
ta je dobra! quest'è bella!

3. dobro bene:
dobro in zlo il bene e il male
delati za dobro naroda agire per il bene del popolo
storiti kaj dobrega fare del bene
storiti kaj v dobro koga fare qcs. per, a favore di qcn.
to ne pomeni nič dobrega ciò non significa niente di buono, è un cattivo segno
(v nagovoru) kaj bo dobrega? che c'è di bello?
pog. vzeti, jemati vse za dobro essere un'anima candida, un ingenuo
imeti v dobrem avere un credito di
komu kaj v dobro šteti segnare qcs. all'attivo di qcn.
ekon. dobro attivo
knjižiti v dobro segnare all'attivo

dòbro prisl. dobro: dobro kome željeti; to je dobro, ali može biti još bolje; dobro gledaj što ćeš raditi; dobro proći dobro se končati; dobro proći na ispitu dobro opraviti izpit; dobro stajati kod koga jamčiti za koga; dobro činiti

dóktorski doctoral

dóktorska čast doctorate, doctorship
dóktorska disertacija (delo) doctoral thesis (ali dissertation), thesis for doctorate
dóktorski izpit doctoral examination, examination for a doctor's degree

dóktorski de doctor

doktorska čast doctorado m
doktorska diploma (stopnja) título m (grado m) de doctor
doktorski izpit examen m del doctorado

dopolnílen (-lna -o) adj. complementare, di complemento, suppletivo, supplementare; aggiuntivo, additivo; integrativo:
dopolnilni predpisi norme aggiuntive
dopolnilna dejavnost attività supplementare
šol. dopolnilni izpit esame integrativo
fiz. dopolnilni barvi colori additivi

držáven de(l) Estado; nacional; público

državna banka banco m de Estado (ali de la Nación)
državni arhiv archivo m nacional (ali del Estado)
državna blaginja bien m público
državni dolg deuda f nacional (ali pública)
državni komunizem comunismo m estatista
državni izpit examen de Estado
državni izdatki gastos m pl públicos
državno pravo derecho m público (ali político)
državno posojilo empréstito m de Estado
državni proračun presupuesto m de Estado (ali nacional)
državni pogreb exequias f pl nacionales
državni prevrat golpe m de Estado
državna služba cargo m público
državni svet Consejo m de Estado
državni socializem socialismo m del Estado, estatismo m
državni tožilec procurador m general
državni uradnik empleado m (ali funcionario m) de Estado
državna železnica ferrocarril m del Estado
na državne stroške a expensas del Estado

državn|i (-a, -o) staatlich; national; (v lasti države) staatseigen; notranji: innerstaatlich; National-, Staats-, lastni: Landes- (jezik die Landessprache, prvak Landesmeister, rekord Landesrekord, barve Landesfarben množina, aparat der Staatsapparat, bankrot der Staatsbankrott, blagor das Staatswohl, denar Staatsgelder množina, dolgovi Staatsschulden množina, grb das Staatswappen, interes das Staatsinteresse, izdatki Staatsausgaben množina, izpit das Staatsexamen, die Staatsprüfung, jezik die Staatssprache, kapitalizem der Staatskapitalismus, komisar der Staatskommissar, organ die Staatsbehörde, poglavar das Staatsoberhaupt, pogreb das Staatsbegräbnis, posli Staatsgeschäfte množina, praznik der Nationalfeiertag, Staatsfeiertag, prihodki Staatseinnahmen, množina, proračun der Staatshaushalt, sekretar der Staatssekretär, simbol das Hoheitszeichen, das Staatssymbol, uradnik der Staatsbeamte, banka die Staatsbank, cerkev die Staatskirche, dotacija der [Staatszuschuß] Staatszuschuss, kontrola die Staatsaufsicht, kriza die Staatskrise, lastnina das Staatseigentum, nagrada der Staatspreis, oblast die Staatsgewalt, die Staatsmacht, obveznica die Staatsanleihe, opera die Staatsoper, politika die Staatspolitik, služba der Staatsdienst, tajnost das Staatsgeheimnis, uprava die Staatsverwaltung, varnost die Staatssicherheit, der Staatsschutz, vera die Staatsreligion, zadolženost die Staatsverschuldung, gledališče das Staatstheater, oblastvo die Staatsobrigkeit, podjetje das Staatsunternehmen, der Staatsbetrieb, poroštvo die Staatsbürgschaft, posojilo die Staatsanleihe, premoženje das Staatsvermögen, žalovanje die Staatstrauer)
v državni režiji unter staatlicher Regie
v državni službi beim Staat
na državne stroške auf Staatskosten

eksam|en moški spol (-[e]na …) das Examen, die Prüfung
| ➞ → izpit

éloge [elɔž] masculin pohvala; hvalni govor

c'est tout à son éloge vse to mu je v čast
recevoir des éloges (po)žeti pohvalo
être reçu avec éloges napraviti (sprejemni) izpit z odliko
faire l'éloge de quelqu'un (po)hvaliti koga
prononcer l'éloge funèbre imeti nagrobni govor
il ne tarissait pas d'éloges sur ce pays ni mogel prehvaliti te dežele

entrée [ɑ̃tre] féminin vhod, vstop; vkorakanje; nastop; začetek, uvod, otvoritev; dohod, dostop, pristop; pripustitev (k izpitu); théâtre nastop; commerce vknjiženje; pluriel sprejem blaga ali denarja v določeni dobi; prva jed pri obedu po predjedi ali juhi; (= droits masculin pluriel d'entrée) entrées pluriel uvozna carina; (= prix masculin d'entrée) vstopnina; (= carte féminin d'entrée, billet masculin d'entrée) vstopnica; (entrée de serrure) luknja v ključavnici

à l'entrée de l'été ob nastopu, v začetku poletja
à l'entrée de la nuit ob znočitvi, stemnitvi
entrée d'air dovod, dostop zraka
entrée en charge, en fonctions, en service nastop službe, funkcij
entrée gratuite, de faveur prost, brezplačen vstop
entrée interdite prepovedan vstop
entrée libre prost vstop (commerce, neobvezno za nakup)
entrée dans le, au port prihod (ladje) v pristanišče
entrée en possession nastop lastništva, posesti
entrée en scène (théâtre) nastop na odru
entrée en séance otvoritev seje
entrée et sortie vstopno in izstopno potovanje
entrée en vigueur začetek veljavnosti
examen masculin d'entrée sprejemni izpit
permis masculin d'entrée dovoljenje za vstopno potovanje
visa masculin d'entrée vstopni vizum
avoir son entrée (théâtre) imeti prost vstop (dans v)
avoir ses entrées (auprés du ministre) imeti prost dostop (do ministra)
donner entrée peljati (dans v), dovoliti vstop (à quelqu'un komu)
faire son entrée (slovesno) vstopiti, priti v
faire son entrée dans le monde prvičpriti na kako družabno prireditev
faire son entrée en scène (théâtre) nastopiti na (gledališkem) odru
forcer l'entrée izsiliti vstop, vdreti v
solliciter, obtenir l'entrée d'une société, d'un club potegovati se za, dobiti vstop v kako društvo, v klub

examinar preisk(ov)ati, pregledati, cenzurirati; zasliš(ev)ati; izprašati

examinar de cerca natančno izprašati
volver a examinarse ponoviti izpit

examiner [igzǽminə] samostalnik
izpraševalec, -lka
ameriško revizor, preglednik

to satisfy the examiner narediti izpit (z zadostnim uspehom)

finale

A) agg.

1. zadnji, zaključni, končni:
vocale finale končni samoglasnik
esame finale zaključni izpit
giudizio finale poslednja sodba

2. finalen, nameren:
proposizione finale jezik namerni odvisnik

3. dokončen, odločilen:
soluzione finale di un problema dokončna rešitev problema

B) m

1. finale; konec, zaključek:
il finale di un dramma, di una sinfonia finale drame, simfonije

2. šport zaključni, zadnji del, finiš:
vincere nel finale zmagati v finišu

C) f

1. jezik namerni odvisnik

2. šport finale:
disputare la finale igrati, tekmovati v finalu

floor² [flɔ:] prehodni glagol
deske položiti
pogovorno premagati, vreči, ugnati; zbegati

to floor the examiner odgovoriti na vsa izpitna vprašanja
to be floored pasti pri izpitu; biti presenečen
sleng to floor the paper odlično narediti pismeni izpit
to floor a question zadovoljivo odgovoriti na vprašanje

Führerschein, der, vozniško dovoljenje; den Führerschein machen narediti vozniški izpit

go in neprehodni glagol
vstopiti

go in for gojiti, ukvarjati se, lotiti se; udeleževati se
go in and win! glavo pokonci!
go in for an examination delati izpit

great¹ [greit] pridevnik
velik, precejšen; dolg
figurativno ugleden, pomemben, važen, imeniten, slaven; plemenit; pra-
arhaično noseča (at, in)
spreten, mojstrski, sposoben
domačno sijajen, kolosalen

great age visoka starost
to be great at s.th. odlikovati se v čem
astronomija Great(er) Bear Veliki voz
the great body večina
great chair naslonjač
a great deal mnogo
great dozen 13
arhaično great with child noseča
great go diplomski izpit za B.A.
to go a great way with s.o. imeti velik vpliv na koga
great gun vplivna osebnost, "visoka živina"
great hundred stodvajset
great toe palec na nogi
pogovorno great big strašno velik, neznanski
great Scott! zaboga!
the Great Powers velesile
great dane zoologija doga
great letter velika črka
great many mnogi, številni
no great matter nepomembno, malenkost
great little man majhen, a pomemben človek
pogovorno great on navdušen za
no great shakes ne posebno dober; nič posebnega
the Great War prva svetovna vojna
I have a great mind to prav rad bi
a great while ago že davno
great hall glavna dvorana

*hantise [ɑ̃tiz] féminin obsedenost, strah, groza, fiksna ideja, nadlega; misel, spomin, ki se ga ne moremo znebiti

j'en ai la hantise groza me je tega
la hantise de la mort, du suicide, de l'examen moreča misel na smrt, samomor, izpit