Franja

planínski de montagne, alpestre, alpin

planinski balzam (sleč) rose ženski spol des Alpes, rhododendron moški spol
planinska bolezen mal moški spol des montagnes
planinsko društvo club moški spol alpin
planinski izlet excursion ženski spol en montagnes
planinska koča chalet moški spol, refuge moški spol (ali abri moški spol) alpin
planinski orel grand aigle moški spol
planinski pašnik prairie ženski spol (ali pâturage) alpestre, alpe ženski spol, alpage moški spol
planinski svet monde moški spol (ali pays moški spol) alpestre

podeželj|e [ê] srednji spol (-a …) das Land
na podeželju auf dem Land(e), auf dem Dorf
izlet na podeželje die Landpartie
bivanje na podeželju der Landaufenthalt
beg s podeželja die Landflucht

pohoden pridevnik
1. (o pohodništvu) ▸ túra-Povezane iztočnice: pohodne palice, pohodni čevlji, pohodna pot, pohodne hlače

2. (primeren za hojo po njem) ▸ járható, járó-Na ravni strehi je lesena pohodna terasa, del pa je ozelenjen. ▸ A lapostetőn fából készült járható terasz található, amelynek egy részén tetőtéri kertet alakítanak ki.
Vidni zidovi bodo iz betona, pohodna površina pa peščena. ▸ A látható falak betonból készülnek, a járófelületet pedig homokkal borítják.
Povezane iztočnice: pohodna plošča, pohodna rešetka, pohodna streha, pohodno steklo

pokváriti (-im)

A) perf. ➞ kvariti

1. guastare, danneggiare, deteriorare, rovinare, rompere:
pokvariti aparat guastare un apparecchio
pokvariti hrano deteriorare, rovinare il cibo

2. (v moralnem pogledu) corrompere, depravare, adulterare, imbricconire, incanaglire; pervertire, traviare:
pokvarila ga je slaba družba a corromperlo sono state le cattive compagnie

3. (zmanjšati občutek ugodnosti) rovinare, guastare:
slabo vreme je pokvarilo izlet il maltempo ha rovinato la gita

B) pokváriti se (-im se) perf. refl.

1. (postati neužiten) guastarsi, adulterarsi, andare a male

2. (moralno) depravarsi, incanaglire, ingaglioffire; pervertirsi, traviarsi

poldnéven (-vna -o) adj. di mezza giornata, semidiurno:
šport. (pri smučanju) poldnevna vozovnica skipass (per) mezza giornata
poldnevni izlet gita, escursione di mezza giornata
poldnevna bibavica marea semidiurna

razredn|i [é] (-a, -o) klassenmäßig, Klassen- (antagonizem der Klassenantagonismus, boj der Klassenkampf, interes das Klasseninteresse, izlet die Klassenfahrt, pouk der Klassenunterricht, sovražnik der Klassenfeind, analiza die Klassenanalyse, družba die Klassengesellschaft, država der Klassenstaat, konferenca die Klassenkonferenz, razlika der Klassenunterschied, skupnost die Klassengemeinschaft, vladavina die Klassenherrschaft, zavest das [Klassenbewußtsein] Klassenbewusstsein, nasprotje der Klassengegensatz, praznovanje das Klassenfest)
razredno zaveden [klassenbewußt] klassenbewusst

rural [rúərəl] pridevnik (rurally prislov)
kmečki, podeželski, vaški, provincialen; kmetijski, poljedetski; ruralen

rural constable poljski čuvaj
rural excursion izlet na deželo
rural economy poljedelstvo

san|i ženski spol množina

1. der Schlitten (samotežne Handschlitten, vprežne Pferdeschlitten, zasilne Notschlitten, reševalne Rettungsschlitten); (sanke) die/der Rodel
motorne sani der Motorschlitten, das Schneemobil
tekmovalne sani der Rennschlitten, der Rennrödel
izlet s sanmi die Rodelpartie, Schlittenpartie
peljati se s sanmi Schlitten fahren
vožnja s sanmi die Schlittenfahrt

2.
tehnika strelne sani der Sprengschlitten

3.
plužne sani (vlake iz smuči) die Skischleife

skočiti (skóčim) skakati

1. springen (dol hinunterspringen, herunterspringen, gor hinaufspringen, heraufspringen, naprej vorspringen, narazen [auseinanderspringen] auseinander springen, nazaj zurückspringen, pokonci aufspringen, proti zuspringen auf, ven hinausspringen, herausspringen, v višino hochspringen); z močnim/dolgim skokom: setzen (preko česa setzen über); z velike višine: springen, sich stürzen
figurativno skočiti v hrbet komu (jemandem) in den Rücken fallen
skočiti čez plot fremdgehen
skočiti iz kolone ausscheren
skočiti čez ojnice über die Schnur hauen
skočiti iz kože aus der Haut fahren
skočiti si v lase [aneinandergeraten] aneinander geraten, sich in die Haare geraten/kriegen
skočiti v besedo komu (jemandem) in die Rede fallen, ins Wort fallen

2. na obisk, v trgovino ipd.: kurz kommen/gehen/laufen
skočiti na obisk auf einen Sprung kommen/gehen
skočiti kam (narediti kratek izlet) einen Abstecher machen (nach/in)

3. v obleko, iz postelje: fahren (in die Kleider fahren, aus dem Bett fahren)
skočiti narazen dva človeka: [auseinanderfahren] auseinander fahren

skok¹ [ô] moški spol (-a …)

1. der Sprung, der Satz (fazni fizika Phasensprung, mačke Katzensprung, napačen Fehlsprung); lovstvo die Flucht; mesto: die Sprungstelle
figurativno skok čez plot der Seitensprung
v skoku sprungweise; sprunghaft, im Sprung, im Ansprung

2. (kratek izlet) der Abstecher; (kratek obisk) die Stippvisite
pripravljen na skok sprungbereit
priti na skok auf einen Sprung kommen

sobóten (-tna -o) adj. di, del sabato; sabbatico:
sobotni izlet gita di sabato
biti ves soboten essere di buon umore, senza pensieri
sobotna priloga (časopisa) supplemento del sabato

sociale agg.

1. družben, socialen:
doveri sociali družbene dolžnosti
ordine sociale družbeni red

2. socialen:
assicurazione sociale socialno zavarovanje
assistente sociale socialni delavec, socialna delavka
assistenza sociale socialno delo

3. ekon. družben:
capitale sociale družbeni kapital
libri sociali družbeni registri

4. družaben, društven:
gita sociale društveni izlet

5. zavezniški

stare^* v. intr. (pres. stō)

1. knjižno obstati

2. ostati, ostajati, biti:
starò fuori tutto il pomeriggio vse popoldne me ne bo

3. obotavljati se, muditi se

4. trajati

5. biti, najti se:
stare all'aria aperta, al chiuso biti zunaj, na prostem, biti notri, v zaprtem prostoru
stare in casa, a scuola biti doma, v šoli
stare in attesa čakati
stare a cena da qcn. biti na večerji pri kom
stare a tavola sedeti za mizo

6. biti, stati (v telesnem, duševnem, duhovnem stanju):
stare attento biti pozoren
stare buono, calmo biti dober, miren
stare in ginocchio klečati
stare in ansia, col cuore in gola biti v skrbeh
stare sulla difensiva držati, obnašati se defenzivno
stare sulle sue biti zelo zadržan

7. počutiti se:
stare bene, male počutiti se dobro, slabo; ekst. biti premožen, reven
come stai? kako se imaš? kako si kaj?

8. biti (na nekem mestu, pri nekem delu):
stare alla cassa biti, delati na blagajni
stare a guardia di čuvati, stražiti
stare a servizio služiti, delati

9. prebivati, stanovati, živeti:
andrò a stare in campagna preselil se bom na deželo
sta con i genitori živi pri starših
stanno in via Garibaldi stanujejo v Garibaldijevi ulici

10. biti, stati, nahajati se:
la villa sta in collina vila stoji vrh griča
non stare né in cielo né in terra biti brez zveze, nesmiselno

11.
stare a cuore pomeniti (komu)
stare a dieta biti na dieti
stare sulle spine biti v skrbeh
fatto sta che... v resnici pa, res pa je, da... (za podkrepitev trditve)
stando così le cose ker je pač tako, če je tako

12.
sta in me, in lui od mene, od njega je odvisno
sta a lui decidere on mora odločiti

13. biti (obstajati):
qui sta il difficile težava je v tem
tutto sta nel convincerlo bistveno je, da ga prepričamo

14. iti v (vsebina):
nella bottiglia ci sta un litro v steklenico gre liter
nello stadio ci possono stare cinquantamila persone stadion lahko sprejme petdeset tisoč gledalcev
non stare in sé dalla gioia pren. biti ves iz sebe od veselja

15. (stare + glagolnik izraža trajanje dejanja)
stavamo parlando di te o tebi smo se pogovarjali

16. (stare a + nedoločnik izraža izvršitev dejanja samega glagola)
stare a chiacchierare klepetati
stare a vedere pren. počakati (kaj bodo storili drugi)

17. (stare per + nedoločnik izraža skorajšnjost dejanja samega glagola)
sta per piovere vsak trenutek se bo ulilo
stare per dire hoteti reči, želeti povedati

18.
stare a držati se; prepustiti (v odobritev, presojo); podrediti se, pokoriti se (odobritvi, presoji):
stare ai fatti držati se dejstev
stare alle apparenze soditi po videzu
stare alla decisione dei giudici podrediti se sklepu sodnikov
stare alle parole di qcn. zaupati, verovati v besede nekoga
stare al proprio posto ne vtikati se v tuje zadeve
stare allo scherzo razumeti šalo
stando a quanto si dice kakor se govori

19.
stare bene počutiti se dobro; ekst. biti premožen; pristajati (obleka); biti primerno, spodobiti se; prav biti (komu) (izraz privoščljivosti):
il vestito ti sta molto bene obleka ti zelo pristaja
non sta bene sbadigliare in pubblico ne spodobi se zehati na javnem mestu
ben ti sta, così imparerai prav ti je, to te bo izučilo
sta bene v redu, prav, velja (pritrdilno)

20.
stare male slabo se počutiti; ekst. biti brez denarja, v slabem materialnem položaju; ne pristajati:
quella cravatta ti sta male tale kravata ti ne pristaja
stare male a quattrini biti brez ficka, biti na tesnem z denarjem

21.
stare con stanovati, živeti s kom, pri kom; biti s kom (v družbi); strinjati se s kom:
stare con i genitori živeti pri starših

22.
starci strinjati se s kom, pristajati na kaj; pustiti, puščati:
ci stai a fare una gita? ali se strinjaš, da gremo na izlet?

23.
lasciar stare pustiti, puščati pri miru; ne se dotikati; pren. ne meniti se za

surprise [sürpriz] féminin presenečenje, iznenadenje, osuplost, začudenje; zbeganost; prevara; nepričakovano darilo

à ma grande surprise na moje veliko presenečenje
par surprise z nenadnim napadom; nepričakovano, iznenada, nenadoma
boîte féminin a surprise(s) škatla, iz katere skoči, če jo odpremo, groteskna figura ali kak drug nepričakovan predmet
excursion féminin surprise izlet v neznano
facteur masculin surprise faktor, element presenečenja
pochette féminin surprise vrečka sladkarij, ki vsebuje nepričakovano darilo
aller de surprise en surprise ne priti (ven) iz presenečenj
attaquer quelqu'un par surprise iznenada, nepričakovano koga napasti
causer une grande surprise povzročiti veliko presenečenje
ce m'était une surprise agréable to je bilo zame prijetno presenečenje
préparer une surprise à un enfant pour le jour de sa fête pripraviti presenečenje (darilo) otroku za njegov god
prendre par surprise presenetiti
rester muet de surprise onemeti od presenečenja, začudenja

šolske sestre stalna zveza
(redovniški red) ▸ iskolanővérek
Šolske sestre de Notre Dame vabijo na romarski izlet. ▸ A Notre Dame-i iskolanővérek zarándokútra hívnak.

šólski school, scholastic; training

šólski center training centre
šólska disciplina school discipline
šólski avtobus school bus
šólsko dvorišče school yard, playground
šólska higiena school hygiene
šólska hranilnica school savings bank
šólski izlet school excursion
šólski izpit school examination
šólski kino school cinema
šólska kreda blackboard chalk
šólska kuhinja school meals pl, ZDA school lunch
šólska ladja training ship
šólsko leto scholastic (ali school) year
šólska mladina schoolchildren, schoolboys and schoolgirls pl
šólski orkester school orchestra, school band
šólska obveznost compulsory (school) education
šólski pouk school lessons, pogovorno school; school instruction, school teaching
šólske potrebščine school requisites pl
šólski red school regulations pl, school discipline
šólska reforma reform of the educational system (ali of the school system)
šólski razred class, form, ZDA grade, (nižji) lower school, (višji) upper (ali senior) school
šólsko spričevalo school record
šólski sistem school (ali scholastic) system
šólski svèt board of education
šólski statut rules pl, regulations pl of a school
šólsko »špricanje« truancy, ZDA playing hooky
šólska torba schoolbag, satchel
šólski tovariš schoolmate, schoolfellow, pogovorno chum
šólska tabla blackboard
šólska tablica (skrilna) school slate
šólska uprava school administration
šólski upravitelj headmaster, ZDA principal
šólska ura lesson, period
šólska vaja school exercise, (pismeni sestavek) composition, ZDA theme
šólsko znanje knowledge acquired at school
šólski film educational film
šólski izkaz (school) report
šólsko letalo training aircraft (ali plane)
šólsko letenje training flight(s)
šólske počitnice school holidays pl, ZDA vacation
šólska slavnost school festival, speech day, ZDA prom (= promenade)
šólsko streljanje target practice, firing practice
šólska vzgoja school education
šólski radio school radio
zaključno šólsko spričevalo leaving certificate
šólsko zemljišče school grounds pl, ZDA campus
šólska zgradba schoolhouse, school, school building, school premises pl

šólski escolar

šolsko leto (red, uprava, reforma, zdravnik, praznik, televizija, izlet) año m (reglamento m, administración f, reforma f, médico m, fiesta f, televisión f, excursión f) escolar
šolsko dvorišče patio m de la escuela
šolska knjiga (učbenik) libro m de texto, texto escolar
šolska ladja buque m escuela
šolska kuhinja servicio m de alimentación escolar
šolska kolonija colonia f escolar
šolsko letalo avión-escuela m, avión m para ejercicios de vuelo
šolska mladina juventud f escolar; alumnos m pl
šolska mapa, torba cartapacio m, vade m
šolski film película f educativa
šolska izdaja (knjige) edición f escolar
šolske oblasti autoridades f pl escolares
šolska naloga tema m, composición f, ejercicio m escrito
domača šolska naloga deber m
šolska radijska oddája emisión f escolar (para las escuelas)
šolski radio radio m escolar, (radio) emisíones f pl para las escuelas
šolske počitnice vacaciones f pl escolares
šolsko poslopje casa f escuela; edificio m escolar; escuela f
šolska soba (sala f de) clase f
šolski pouk clases f pl; enseñanza f escolar
šolski primer (fig) ejemplo m clásico (ali típico)
šolski tovariš condiscípulo m; compañero m de clase
šolska ura lección f; (hora f de) clase f
šolski zvezek cuaderno m de clase
pomanjkanje šolskega prostora carencia f de locales escolares

ted|en [é] moški spol (-na …) die Woche (delovni teden Arbeitswoche, molitveni Gebetswoche, petdnevni delovni Fünftagewoche, prejšnji Vorwoche, sedemdnevni delovni Siebentagewoche, štirideseturni delovni Vierzigstundenwoche, veliki Karwoche, Passionswoche, velikonočni Osterwoche, dopusta Urlaubswoche, življenja Lebenswoche)
delovni teden die Wochenarbeitszeit
ta teden diese Woche
drug teden nächste Woche
ves teden die ganze Woche, die Woche über
vsak teden jede Woche, wöchentlich
čez en teden in einer Woche
jutri teden morgen in acht Tagen
med tednom unter der Woche
na teden in der Woche, wöchentlich (trikrat na teden dreimal wöchentlich)
ure na teden Wochenstunden množina
na dva tedna zweiwöchentlich
na tri/ štiri tedne dreiwöchentlich, vierwöchentlich
na začetku tedna Anfang der Woche
(drugega Anfang nächste Woche), der Wochenbeginn, Wochenanfang
v tednu in der Woche
dan v tednu der Wochentag
za en/ta teden für eine/diese Woche
konec tedna das Wochenende
za konec tedna Wochenend-
(izdaja die Wochenendausgabe, izlet der Wochenendausflug)
cele tedne/tedne in tedne wochenlang
za cele tedne wochenweise
figurativno medeni tedni Flitterwochen množina
starost: star šest/deset tednov, dva tedna sechswöchig, zehnwöchig, zweiwöchig

tour² [tur] masculin obod; obseg; krog; kolobar; obrat, krožno gibanje; pot, potovanje, tura; vrsta, red; sport runda; krivina; figuré dejanje; izraz, način izražanja; stružnica; vrtljiva omara valjaste oblike

tour à tour, à tour de rôle po vrsti, po redu, eden za drugim, izmenoma
à tour de bras z vso silo
en un tour de main v hipu, hipoma
tour de cou ovratna ruta, šal, krznen ovratnik
tour de gorge ovratnik
tour d'adresse spretno dejanje (npr. akrobacija)
tour de chant repertoar (pevca, pevke)
tour de force izredno dejanje, podvig; preizkušnja moči in spretnosti
tour de hanches, de poitrine, de taille obseg bokov, prsi, stas
tour de reins trganje, bolečine v križu
le Tour de France vsakoletna velika kolesarska dirka po Franciji
tour du monde potovanje okoli sveta
petit tour à la campagne majhen izlet na deželo
nombre masculin de tours število obratov
c'est mon tour jaz sem na vrsti, vrsta je na meni
à qui le tour? kdo je na vrsti?
chacun son tour vsi po vrsti
votre tour viendra tudi vi boste prišli na vrsto
fait au tour (figuré) tog, umeten, brez življenja
accorder le tour de faveur à quelqu'un koga najprej odpraviti
avoir de bons tours dans son sac biti prebrisan
donner le premier tour de manivelie (film) začeti filmati
faire le tour de quelque chose obiti kaj, iti okrog, okoli česa; prepotovati, prevoziti
faire le tour de la situation pregledati položaj
faire un tour d'horizon dobiti splošen, celoten pregled (tudi figuré), orientirati se
faire un (petit) tour au bois iti na kratek sprehod v gozd
faire le tour de France prepotovati Francijo
fermer une porte à double tour dvakrat zakleniti vrata (zavrteti ključ v vratih)
il s'invite plus souvent qu'à son tour pusti se povabiti češče, kor je na vrsti (kot bi bilo primerno)
le tour est joué končano je
jouer un mauvais tour à quelqu'un grdó jo komu zagosti
cela vous jouera des tours to vam bo škodilo
je riais et pleurais tour à tour eno za drugim sem se smejal in jokal

treat¹ [tri:t] samostalnik
(po)gostitev, gostija, pojedina; slavje
pogovorno (velik) užitek

Dutch treat izlet, gostija itd., kjer vsakdo plača zase
school treat piknik za šolske otroke
it is my treat to gre na moj račun (pijača ipd.)
this treat is mine to rundo (pijače itd.) plačam jaz
to stand a treat pogostiti, plačati za zapitek (za druge)
it was a treat to hear him sing poslušati njegovo petje je bil velik (pravi) užitek