Franja

Zadetki iskanja

  • odstópen (-pna -o) adj. di ritiro, di dimissioni:
    odstopna izjava dichiarazione di dimissioni, dimissioni
  • odstopn|i [ó] (-a, -o)
    odstopni penal das Abstandsgeld
    odstopna izjava die Verzichterklärung, Rücktrittserklärung, ➞ → odstopiti2,4
    odstopna pravica das Rücktrittsrecht
  • opréti appuyer, soutenir; adosser, arc-bouter, étayer, étançonner; accorer; -- se s'appuyer, s'adosser, s'arc-bouter, se soutenir

    opreti roke na mizo, ob kolena appuyer les mains sur la table, sur les genoux
    opreti strop z oporami étayer le plafond à l'aide d'étais, soutenir le plafond à l'aide d'étançons
    opreti ladjo (v gradnji) z oporniki accorer un navire
    opreti se z roko na rob mize s'appuyer de la main sur le bord de la table
    opreti se ob s'appuyer contre
    opreti se na zid s'arc-bouter contre un mur
    izjava je oprta na dejstva (figurativno) la déclaration s'appuie sur les faits
    opri se nase (figurativno) aide-toi toi-même
  • parentez|a [é] ženski spol (-e …) (izjava v oklepaju/oklepaj) die Parenthese
  • písmen (oseba) literate; (pisan) written, in writing

    písmeni dokaz written evidence
    písmena izjava written statement
    písmeni izpit written examination
    písmena vaja written exercise
    písmeni opomin dolžniku dunning letter
    písmeni ukaz letter order
  • pokopáti (-kópljem) | pokopávati (-am) perf., imperf.

    1. seppellire; sotterrare, tumulare; inumare:
    pokopati v družinsko grobnico seppellire nella tomba di famiglia

    2. ekst. seppellire, coprire:
    plaz je pokopal pod seboj alpiniste una valanga seppellì gli alpinisti

    3. pren. (povzročiti, da kdo umre) portare alla tomba; uccidere:
    pokopala ga je pijača il vizio del bere lo portò alla tomba

    4. pren. rovinare, dare il colpo di grazia, essere il colpo di grazia; affossare:
    ta izjava je obtoženca dokončno pokopala la dichiarazione fu il colpo di grazia per l'accusato
    pokopati zakonski predlog affossare una proposta di legge

    5. pren. (pozabiti na, opustiti) accantonare, abbandonare; dimenticare
  • precautionary [prikɔ́:šənəri] pridevnik
    varnosten, svarilen, previdnosten

    precautionary measures varnostni ukrepi
    precautionary statement izjava, ki jo je treba oprezno sprejeti
    precautionary signal opozorilno znamenje
  • priséga juramento m ; jura f

    kriva prisega juramento en falso; perjurio m
    pod prisego bajo juramento
    izjava (izjaviti) pod prisego declaración f (declarar) bajo juramento
    pod prisego potrditi (pričati) afirmar (testificar) bajo juramento
    prisega zvestobe juramento de fidelidad
    vojaška prisega jura f de la bandera
    službena prisega juramento profesional, (ministra itd.) jura f del cargo
    obvezati se s prisego juramentarse, jurar, comprometerse con juramento
  • pristópen accessible, abordable, qui peut être atteint

    lahko, težko pristopen d'un accès (ali abord) facile, difficile (tudi figurativno)
    pristopna izjava déclaration ženski spol d'adhésion
  • pristópen accesible

    lahko (težko) pristopen de fácil (difícil) acceso (tudi fig)
    pristopna izjava declaración f de adhesión (ali de ingreso)
  • pristopn|i [ó] (-a, -o) Beitritts- (izjava die Beitrittserklärung); na goro: Aufstiegs- (pot die Aufstiegsroute, smučina die Aufstiegsspur)
  • príti (prídem) perf. ➞ prihajati

    1. arrivare, venire, giungere; pervenire:
    priti v mesto venire in città
    vlak je prišel pravočasno il treno è arrivato in orario

    2.
    priti ven venire fuori, uscire
    priti peš, z avtom venire a piedi, in automobile
    priti na obisk venire a trovare qcn.
    priti na pomoč venire, correre in aiuto
    priti po slovo prendere commiato, accomiatarsi
    priti na sestanek venire alla riunione, partecipare alla riunione
    priti iz jajca sgusciare, uscire dall'uovo
    priti iz zemlje germogliare, spuntare
    priti v pristanišče venire in porto, approdare
    priti na mizo venire in tavola
    priti bliže avvicinarsi, farsi avanti
    priti po koga venire a prendere qcn.
    priti na vrsto essere di turno, toccare
    priti na misel venire, saltare in mente
    priti na delo andare a lavorare, presentarsi al lavoro
    priti do zaključka pervenire alla conclusione

    3. priti do (nahajati se do kod, segati) arivare a, fino a, raggiungere;
    gozd ponekod pride do doline in certi punti il bosco arriva fino alla valle
    obleka ji pride do kolen l'abito le arriva alle ginocchia

    4. (nastopiti) venire, arrivare;
    solze so ji prišle v oči le vennero le lacrime agli occhi
    prišla je vročina è arrivato il caldo
    prišla je starost in z njo bolezen venne la vecchiaia e con essa gli acciacchi
    spi na postelji ali na tleh, kakor pride dorme nel letto o per terra, come viene

    5. (izraža, da je kaj na določenem mestu) venire, stare, trovarsi:
    kazalo pride na konec knjige l'indice viene alla fine del libro
    izjava bo prišla v zapisnik la dichiarazione verrà messa a verbale
    to pride pod točko dve questo viene al punto due

    6. priti do (postati uspešen v nekem prizadevanju):
    z računanjem priti do pravilnega rezultata ottenere coi calcoli il risultato corretto
    priti do prepričanja convincersi
    priti do spoznanja, do ugotovitve sapere, constatare

    7. pog. priti ob (izgubiti) perdere:
    v vojni je prišel ob nogo durante la guerra perse una gamba

    8. pog. priti na:
    na eno vzgojiteljico pride dvanajst otrok ci sono venti bambini per ogni maestra
    koliko ti pride na uro? quanto prendi, quanto ti viene all'ora?

    9. pog. priti pod:
    naš kraj je prišel pod reško provinco il nostro borgo passò alla provincia di Fiume
    del slovenskega ozemlja je po prvi vojni prišel pod Italijo dopo la I guerra mondiale parte del territorio sloveno passò sotto l'Italia, fu annesso dall'Italia

    10. (začeti obravnavati kaj) venir fuori:
    radi bi se zabavali, ti pa prideš s takimi resnimi stvarmi noi ci vorremmo divertire e tu vieni fuori con queste cose serie
    priti z nekim vprašanjem domandare

    11. pog. (stati, veljati) costare, venire, venire a costare:
    koliko ti pride hrana quanto ti viene a costare il vitto?

    12.
    priti iz mode non essere più di moda; passare, uscire di moda
    priti v nevarnost trovarsi, essere in pericolo
    priti v težaven položaj essere, trovarsi in una situazione difficile, nei guai
    priti do izraza essere evidente, chiaro
    priti k pameti mettere la testa a posto
    priti k zavesti riaversi, riprendere conoscenza
    priti iz rabe essere disusato, non usarsi più
    priti na dražbo essere messo all'incanto
    priti pod vpliv koga cadere sotto l'influsso di qcn.
    priti v poštev esser preso in considerazione
    pog. priti do profesorja, zdravnika diventare professore, dottore
    priti v navado diventare abitudine
    impers. pog. priti slabo sentirsi male
    prišlo mi je slabo mi sono sentito (-a) male
    priti na čisto v čem chiarire, appurare qcs.
    priti na dan uscire, venire stampato, venire alla luce, essere scoperto, venire a sapersi, mostrarsi
    priti na grmado finire sul rogo
    priti na idejo ricordarsi, venire in mente
    priti na jasno mettere in chiaro, chiarire
    priti na jezik dire
    pren. priti na kant, na nič, na boben andare in rovina, in fallimento, cadere in povertà
    priti na konja riuscire, essere a cavallo
    priti na tapeto venire discusso, trattato
    ne priti na pamet, na misel non pensarci affatto, non passare neanche per l'anticamera del cervello
    priti na moje trovarsi nelle mie condizioni, nel mio stato; convenire con me; verificarsi come avevo detto io
    priti na oder essere messo in scena, rappresentato
    priti na beraško palico ridursi sul lastrico
    priti na okus provarci gusto, gustare qcs.
    priti komu na pot intralciare qcn.; mettere i bastoni fra le ruote a qcn.
    pren. priti na pravo pot ritornare sulla retta via
    priti na površje venire a galla, emergere; ekst. affermarsi
    priti na svoj račun trarre vantaggio, essere ricompensato, poter godere di qcs.
    priti na dnevni red essere trattato, esaminato, essere all'ordine del giorno
    priti na koga (posestvo) passare a qcn. (di proprietà)
    priti na slabše scapitarne
    priti na svet venire al mondo, nascere
    priti na uho sentire; ekst. venire a sapere, venire alle orecchie
    priti na zeleno vejo essere a cavallo, navigare a gonfie vele
    priti na vrsto essere la volta, il turno di, toccare a
    priti (čisto) ob pamet sragionare
    priti ob glavo venire ucciso, perdere la vita
    priti pod roko venire a portata di mano, sotto mano
    priti pred oči vedere, venire a portata di mano
    priti pred sodišče essere portato in tribunale
    priti v javnost divenire di dominio pubblico
    priti v konflikt s kom dissentire da qcn.
    priti v leta invecchiare, essere vecchio
    priti v meso in kri diventare abitudine
    priti v (njegovo, njeno) oblast cadere in balia, alla mercè di qcn.
    priti v ospredje divenire attuale, acquistare in attualità
    priti v pregovor divenire proverbiale
    priti v promet essere in vendita, in circolazione
    priti (komu) v roke trovare, prendere; ekst. dipendere da qcn.
    priti v stik vedere, venire a contatto, imparare a conoscere
    priti v zavest diventare coscienti di qcs.
    priti v zobe ljudem essere calunniato
    priti blizu farsi vedere; essere avvicinabile
    priti daleč aver successo, riuscire, farcela
    kam smo prišli! dove siamo andati a finire!
    priti naokrog passare; diffondersi (notizia); pog. venire a trovare
    pog. priti naprej progredire, avanzare, far strada; rimettersi in sesto
    pren. priti naproti venire incontro
    ne priti nikamor non riuscire, non combinare niente
    pog. priti prav servire, venire a proposito
    pog. priti proč crepare
    priti skozi sbarcare il lunario; uscirne con poco danno
    pog. priti skupaj accordarsi; incontrarsi, trovarsi
    priti (kaj) vmes esservi intralci, essere impediti
    pog. priti zraven associarsi, accodarsi; riuscire
    rel. priti v nebesa andare in paradiso
    šport. priti v finale arrivare alle finali
    priti na dan s kočljivimi vprašanji venir fuori con domande imbarazzanti
    priti do sporazuma (sporazumeti se) addivenire ad un accordo
    priti nenadoma, nenadejano sopravvenire, sopraggiungere
    priti z zamudo arrivare in ritardo
    priti zgodaj arrivare di buon'ora, anzi tempo
    jur. priti (kot priča) comparire
    priča ni prišla il teste non è comparso
    priti na cilj giungere al traguardo
    priti na vrh raggiungere la vetta
    priti do globoke spremembe operarsi un radicale cambiamento
    priti k bistvu, jedru venire al dunque, al fatto
    priti do česa venire in possesso di qcs.
    priti do resnice attingere alla verità
    priti na odprto morje guadagnare il mare aperto, essere al largo
    priti do vrhunca culminare
    priti iz pubertete uscire dall'adolescenza
    priti iz zapora uscire di prigione
    priti iz luknje sbucare
    priti izza vogala sbucare da dietro l'angolo
    pren. priti med Scilo in Karibdo essere, trovarsi tra Scilla e Cariddi
    priti na dan trapelare
    priti na misel sovvenire
    priti ob dober glas discreditarsi
    priti ob glas perdere la voce, sfiatarsi
    priti ob voljo svogliarsi
    priti po kaj prelevare
    priti prej anticipare; precorrere
    priti v pravem trenutku andare a fagiolo
    priti v stik contattare
    PREGOVORI:
    kdor prej pride, prej melje chi prima arriva, meglio macina
    nesreča ne pride nikoli sama le disgrazie non vengono mai sole
    čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte
  • prostovóljen freewill, voluntary; spontaneous

    prostovóljno delo voluntary work
    prostovóljna izjava (priznanje) a voluntary statement (confession)
    prostovóljna vojaška služba voluntary military service
  • round1 [ráund] pridevnik
    okrogel, obel, zaokrožen, zaobljen, valjast; krožeč, ki se giblje v krogu, vijugast; (o obrazu) okrogel, poln; (o vsoti) zaokrožen, okrogel, približen; celoten, znaten, ves; (o slogu) gladek, tekoč; (o korakih) hiter, krepak; iskren, jasen, odkrit, preprost, prostodušen

    as round as a ball okrogel kot krogla
    at a round pace (rate) s krepkim korakom, hitro, naglo
    at a round trot v hitrem diru
    in round figures (numbers) v celih številih; v okroglih, približnih številkah
    with a round oath s krepko kletvico
    in a round voice s krepkim, polnim glasom
    a round answer odkrit odgovor
    a round robin figurativno protestno pismo ali peticija s podpisi v krogu (da se ne odkrije pobudnik)
    round statement nedvoumna izjava
    a round sum okrogla, znatna, precejšnja vsota
    a round-table conference posvetovanje zastopnikov (raznih strank) za okroglo mizo
    round towel neskončna brisača (na valju)
    a round-trip ticket ameriško vozovnica za krožno potovanje; ameriško povratna vozovnica
    a round, unvarnished tale popolna, neolepšana resnica
    a round vowel zaokrožen samoglasnik (o, u)
    to be round with s.o. biti odkrit, pošten do koga
  • sermō -ōnis, m (morda iz serere1; nekateri razlagalci besedo izpeljujejo iz kor. *su̯er- govoriti; prim. got. swaran = stvnem. swerien, swerren = nem. schwören, ang. answer odgovor, sl. svariti)

    1. pomenek (med več osebami), pomenkovanje, izmenjava mnenj (stališč), razprava, pogovor, razgovor (do katerega pride slučajno, ne po dogovoru, kar zaznamuje beseda colloquium), pogovarjanje, razgovarjanje, govorica: ENN. AP. GELL., CAECIL. AP. GELL., PL., TER., TIT. AP. NON., S. FR., Q. idr., sermonem habere (conferre, instituere) cum aliquo CI., longior ab Ambiorige instituitur sermo C., sermo et familiaris et cotidianus CI., comis sermo T., iocosus H., sermonem ordiri CI., oritur sermo de aliqua re H., multi et illustres et ex superiore et ex aequo loco semones habiti CI. EP. moje številne nedvoumne izjave (besede), ki sem jih izustil tako na sodnem odru kot tudi v vsakdanjem življenju, sermo Abdalonymi CU. izjava, besede, izustilo, multa ibi tota die in concilio sermonibus iactata erant L., iucundus mihi est sermo litterarum tuarum CI. EP. pis(me)na izmenjava mnenj s teboj; meton. predmet (tema, vsebina) pogovora (pogovarjanja) ali govorice: nunc per urbem solus (sc. filius meus) sermoni omnibust PL. zdaj se plete (o mojem sinu) po vsem mestu govorica, zdaj se o njem širi govorica (širijo govorice), zdaj vse mesto govori o njem, nunc inter eos tu sermo es PR., Cataplus ille Puteolanus sermo illius temporis CI. o katerem je v tem času vse govorilo, medici ... ad Dionysium filium sermonem rettulerunt N. vsebino pogovora.

    2. occ. učen pogovor, učen razgovor, učena razprava, učeno razpravljanje, učena izmenjava mnenj (stališč), učeno izmenjavanje mnenj (stališč), učeno besedovanje, učena debata, učena diskúsija (diskusíja), učeno diskutiranje, disput, disputacija, disputiranje, učeni pretres, učeno pretresanje, učeni prepir, dialog, konverzacija, predavanje: Q. idr., exposuit (sc. Scaevola) nobis sermonem Laelii de amicitia habitum ab illo secum et cum ... C. Faunio CI., in quo (sc. circulo) aut de re publica disputaretur aut de philosophia sermo haberetur N., quamquam Socraticis madet sermonibus H., sermones, quos scripsit (sc. Plato) GELL.

    3. pogovorni (razgovorni, občevalni) jezik, miren (pogovoren) način pogovora (besedovanja) (naspr. contentio), vsakdanja govorica, vsakdanji govor, naravna govorica, preprosta, nevezana beseda, proza (naspr. vezana beseda), preprost govor: in argumentis Caecilius poscit palmam, in ethesin Terentius, in sermonibus Plautus VARR. AP. NON., mollis est oratio philosophorum et umbratilis ... Itaque sermo potius quam oratio CI., contentio tribuitur disceptationibus indiciorum, contionum, senatūs; sermo in circulis, disputationibus, congressionibus familiarium versatur CI., sermo est oratio remissa et finitima cotidianae locutioni CORN., si quis scribat, uti nos sermoni propiora H., soluta oratio, qualis in sermone et epistulis Q., vox sermoni proxima Q., supra modum sermonis attolli Q., usque eo naturale est paulatim incitari, ut litigantes quoque a sermone incipiant, ad vociferationem transeant SEN. PH., ut rursus vaces sermoni, quem apud municipes meos habui PLIN. IUN.; meton. v pogovornem jeziku, v preprosti besedi napisan spis, pri H. satire in pisma: nostrorum sermonum iudex H. (o svojih satirah), nec sermones ego mallem repentes per humum H. (o svojih pismih, epistulae), ille (sc. delectatur) Bioneis sermonibus (= satiris) H.

    4. govorica (govorice) = govorjenje (ljudstva), glas: vulgi CI. EP., sermo atque fama CI., vix feram sermones hominum CI., ut propter eum in sermonem hominum atque in tantam vituperationem veniret CI. da bi prišel ljudem v zobe, sermones lacessere C. sprožiti (sprožati, (raz)širiti) govorice, dare sermonem alicui CI. ali sermones praebere aliis L. da(ja)ti komu (drugim) priložnost (možnost, povod) za govorice (govorjenje), materiam sermonibus praebere T., dissipatur sermo totā Asiā CI., haec (sc. fama) cum multiplici populos sermone replebat V., nil dignum sermone canere H.; pesn. = pravljica, bajka: sermones utriusque linguae (sc. grškega in latinskega) H.

    5. jezik = način govorjenja ali izražanja, govorjenje, izražanje, govor, govorica, beseda, slog, idiom: SEN. PH. idr., proletarius PL., plebeius CI., delicatus, elegans, festivus CI., rusticus, urbanus L., humilis, pedester H., cotidianus Q., elegantia sermonis CI., sermonis error CI. napačno izražanje, finit ergo in Catulo sermo Latinus CI., suavitas sermonis Latini N.; meton. posamezen izraz, stavek: ICTI., POMP., SERV., non possum exprimere sermonibus MIN.; occ. jezik, ki ga kdo govori, narečje, dialekt: sermone debemus uti, qui natus (po nekaterih izdajah innatus) est nobis CI. ki nam je prirojen, ki je naš materni jezik = nativus sermo CU., gentes dissonae sermone L., sermo Persarum N., libri ... Graeco sermone confecti N., sermo patrius H., sermonis patrii egestas LUCR., sermo humanus ali sermo hominum PLIN., lusciniae Graeco atque Latino sermone dociles PLIN.

    6. govorni običaj, govorna navada, običaj (navada) govorjenja, jezikovna raba: rectus ICTI., vulgi sermone mons significatur ICTI.

    7. pridiga: ECCL.

    Opomba: Nom. sg. sermō (H., LUCR.), poznejši pesniki merijo sermŏ (npr. IUV.).
  • slovésen solemn

    slovésna izjava solemn declaration
    ob tako slovésni priložnosti on such a solemn occasion
    slovésna razdelitev nagrad prize-giving
    slovésna velika maša religija solemn high mass
    napraviti kaj slovésno to solemnize something
  • solemn [sɔ́ləm] pridevnik (solemnly prislov)
    svečan, slovesen, vzvišen; ki zbuja spoštovanje; resen, resnoben, dostojanstven
    pravno formalen
    zastarelo važen, pomemben
    zastarelo pompozen, razkošen

    on such a solemn occasion ob tako slovesni (svečani) priliki
    a solemn countenance resnoben izraz
    solemn declaration slovesna izjava
    solemn high mass cerkev slovesna vélika maša
    a suit of solemn black črna svečana obleka
    solemn state dinner svečan državen banket
    a solemn warning resno, tehtno svarilo
  • stale3 [stéil]

    1. pridevnik (stalely prislov)
    star, nesvež, suh (kruh), trd; postan (pivo itd.); plesniv; slab, zadušljiv (zrak); izrahljen, obrabljen, ponošen, izčrpan
    figurativno obrabljen, star, premlačen, banalen (dovtip itd.)
    trgovina mrtev
    pravno zastarel
    šport preveč treniran, izčrpan

    stale affidavit (zaradi poteka časa) neveljavna izjava pod prisego
    stale bread nesvež, star kruh
    a stale debt zastarel dolg
    a stale joke premlačena šala
    this athlete is stale ta lahkoatlet je pretreniran
    this is stale news ta novica ni (ravno) nova

    2. prehodni glagol
    odvzeti (čému) svežost (čar novosti, interes); napraviti staro (brez vrednosti), obrabiti, porabiti, izčrpati
    neprehodni glagol
    postati zastarel (postan, plehek)
    figurativno postati dolgočasen
  • stališč|e srednji spol (-a …)

    1. der Standpunkt, die Position, die Einstellung, die Stellung; (gledišče) der Blickpunkt, die Sicht
    nasprotno stališče der Gegenstandpunkt
    pogajalsko stališče die Verhandlungsposition
    izraziti/zavzeti stališče Stellung beziehen, einen Standpunkt beziehen, Stellung nehmen zu
    stati/biti na stališču auf dem Standpunkt stehen

    2. (izjava) die Stellungnahme
    prositi koga, da pove svoje stališče (jemanden) um Stellungnahme bitten

    3. točka: der Standpunkt, der Standort
    |
    s stališča vom Standpunkt (des), aus der Sicht (des)
    z zelo deljenimi stališči kontroversiell
  • stvarn|i (-a, -o) Sach- (spomin das Sachgedächtnis, argument das Sachargument, kapital das Sachkapital, katalog der Sachkatalog, pojem der Sachbegriff, stroški množina der Sachaufwand, vložek die Sacheinlage, diskusija die Sachdiskussion, izjava die Sachaussage, procesna legitimacija die Sachbefugnis, vrednost der Sachwert, kazalo das Sachverzeichnis, das Sachregister, der Sachindex)
    stvarno kritje dingliche Sicherheit
    stvarno pravo Sachenrecht
    | ➞ → dejanski