Franja

mira f

1. cilj:
prendere di mira qcn. meriti na koga, ciljati; pren. spraviti se na koga
sbagliare la mira zgrešiti cilj

2. pren. cilj:
avere mire ambiziose zastaviti si ambiciozne cilje
aver di mira imeti za cilj
la sua unica mira è il successo njegov edini cilj je uspeh

3. voj. merek

moquer [mɔke] verbe transitif zasmehovati, rogati se (quelqu'un komu)

se moquer de quelqu'un, quelque chose norčevati se iz koga, iz česa, rogati se komu, čemu; briti norce iz, imeti za norca; familier požvižgati se na, ne se brigati za; šaliti se, ne vzeti za resno; za nos voditi (de quelqu'un koga)
je ne m'en moque pas mal to mi je (čisto) vseeno
vous vous moquez, je pense mislim, da ne mislite resno
vous vous moquez du monde! vi imate vse (ljudi) za norca!
il se moque de commettre une injustice si cela lui est profitable malo mu je mar narediti krivico, če mu je to v prid

načêlo principio m ; máxima f

imeti za načelo tener por norma
narodnostno načelo principio m de la nacionalidad
pravno principio m jurídico

Narr, der, (-en, -en) norec, tepec; im Karneval: pustna šema, maškara; zum Narren halten imeti za norca; seinen Narren gefressen haben an biti nor na

necesario potreben, nepogrešljiv, nujen

lo estrictamente necesario toliko, kot je nujno potrebno
creer, considerar necesario imeti za potrebno (umestno)
hacerse necesario potreben postati

nehmen (nahm, genommen) vzeti, jemati, (übernehmen) prevzeti; bei den Ohren, bei der Hand: prijeti za; ein Hindernis: preskočiti, figurativ premagati; eine Kurve: speljati; die Zeit: meriti (čas); jemandem die Angst/Sorge: rešiti (koga) (bojazni/skrbi); Geld, Patienten, Klienten: sprejemati; Menschen: znati ravnati z; eine Festung, Frau: osvojiti; einen Weg, eine Richtung: ubrati (pot, smer); einen Zug/Bus: iti na, sesti na; Abschied nehmen posloviti se (von od) ; den/seinen Abschied nehmen odstopiti, odpovedati službo; Abstand nehmen von distancirati se od; sich in acht nehmen paziti se, varovati se; Anlauf nehmen zagnati se; Anteil nehmen an zanimati se za; Anstoß/Ärgernis nehmen an zgražati se nad; (seinen) Anfang nehmen začeti/začenjati se; (sein) Ende nehmen končati se; kein Ende nehmen biti brez konca in kraja; ein schlimmes Ende nehmen slabo se končati; ernst nehmen vzeti zares; seinen Lauf/Gang nehmen iti svojo pot; Platz nehmen vsesti se; Rache nehmen maščevati se; Reißaus nehmen pobegniti; Rücksicht nehmen ozirati se na, biti obziren; den Schleier nehmen iti v samostan; Unterricht nehmen učiti se; das Wort nehmen spregovoriti, jemandem: vzeti besedo; sich Zeit nehmen ne (po)hiteti; Zuflucht nehmen zateči se (zu k)
als: nehmen als jemati/razumeti kot
an: an sich nehmen vzeti; an die Kandare nehmen ostro prijeti
auf: auf sich nehmen vzeti nase; auf seine Kappe nehmen vzeti nase; auf den Arm nehmen figurativ norčevati se iz
aus: aus dem Mund nehmen vzeti iz ust, ein Wort: vzeti z jezika
bei: beim Wort nehmen prijeti za besedo; eine Gelegenheit: beim Schopfe nehmen zagrabiti (priložnost)
in: in Angriff nehmen lotiti se (česa); in Augenschein nehmen ogledati si; in Aussicht nehmen načrtovati; in Dienst nehmen vzeti v službo; Einsicht nehmen in dobiti vpogled v; in Empfang nehmen prevzeti; in Haft nehmen prijeti, aretirati; in die Mitte nehmen vzeti v (svojo) sredo; in Schutz nehmen vzeti v/pod zaščito/pod varstvo
unter: die Beine unter den Arm nehmen vzeti pot pod noge, oddrveti; unter seine Fittiche nehmen vzeti v varstvo; unter die Lupe nehmen vzeti pod drobnogled
zu: zu sich nehmen použiti, pojesti; zum Mann/zur Frau nehmen vzeti za moža/ženo; zum [Anlaß] Anlass nehmen imeti za povod; sich etwas zum Herzen nehmen vzeti si k srcu; sich jemanden/etwas zum Vorbild nehmen imeti/vzeti si (koga, kaj) za zgled

nōia f

1. dolgčas:
ammazzare la noia ubijati dolgčas
avere a noia imeti za dolgočasno, nadležno; sovražiti
venire a noia naveličati se (koga, česa)

2. nadlega, zoprnost, odvratnost; težava, neprilika:
avere noie con la legge imeti težave z zakonom
la macchina ha qualche noia al motore motor pri avtu nekaj nagaja

3. sitnež, nadležnež

nor|ec [ô] moški spol (-ca …) der Narr, der Verrückte (ein -r)
dvorni norec der Hofnarr
kot norec wie ein Irrer
delati kot norec arbeiten wie ein Kümmeltürke
imeti za norca anführen, pflanzen, zum Narren halten, auf die Schippe nehmen
briti norce iz koga (jemanden) veräppeln, veralbern, Possen treiben/reißen mit

nothing² [nʌ́ɵiŋ] samostalnik
nič
figurativno ničevost, malenkost, niče
množina nepomembnosti, prazno govoričenje

for nothing zaman, zastonj
not for nothing ne zastonj, ne brez razloga
good for nothing za nobeno rabo
next to nothing skoraj nič
nothing but samo
nothing at all sploh nič
sleng nothing doing od tega ne bo nič
nothing else than nič drugega razen
nothing if not courageous zelo hraber
that's nothing nič ne de, nič ne pomeni
that's nothing to you to se ne tiče
there's nothing to it to je čisto preprosto
there's nothing in it ni res, ni važno
there's nothing for it but to ni alternative, ne preostane nič drugega
to feel like nothing on earth počutiti se kot uboga para
nothing like nič boljšega od
nothing like leather vsak berač svojo malho hvali, zadostuje kar imaš
to make nothing of ne moči razumeti, ne imeti za važno, ne izkoristiti, omalovaževati
I can make nothing of čisto nič ne razumem
to make nothing of doing storiti brez obotavljanja
to say nothing of kaj šele, da ne rečem
to come to nothing izjaloviti se
to dance on nothing biti obešen, viseti
to fade away to nothing razbliniti se
to have nothing to do with it ne imeti nič opraviti s tem
a mere nothing malenkost
neck or nothing na kocki, vse ali nič
nothing short of popolnoma, popolno
no nothing čisto nič
nothing to speak of nevažno
soft nothings čebljanje zaljubljencev
the little nothings of life življenjske ničevosti
nothing venture nothing have kdor nič ne tvega, nič ne dobi
all to nothing popolnoma, v največji meri

numerō² -āre -āvī -ātum (numerus)

1. šteti, prešte(va)ti, (z)računati: singulos Ci., aliquem a se (začenši pri sebi) primum Ci., consule et numera (sc. senatum) Ci. ep. vprašaj in preštej (te besede je na konzula naslovil senator, ki je hotel preprečiti kak senatski sklep, ker je menil, da senat ni sklepčen, ker ni polnoštevilen), si ex reis … ex rebus (po tožencih … po stvareh) numeres Ci., n. pecus V., O., aliquid per digitos O. ali digitis Suet. na prste (pre)šteti, originem libertatis inde n. L., in homine ossa numerantur T. se dajo šteti; occ.
a) numerantur pectine hordae Iuv. strune se ubirajo.
b) šteti = imeti: donec eris sospes, multos numerabis amicos O., veterani tricena stipendia numerantes T. ki imajo za sabo po 30 vojnih let.

2. našteti = izplačati: societates magnam pecuniam numerare coegit C., stipendium militibus n. Ci., a quaestore praetor numeravit, quaestor a mensa publica, mensa ex vectigali (pretor po kvestorju, kvestor po državni banki, banka iz davka) Ci.; od tod
a) pt. pf. numerātus 3 naštet, izplačan, torej gotov = v gotovini, v zvenečem denarju (cvenku): a quocum Laco pecuniam numeratam accepisset N., utebatur uxorio dote numerata Ci.
b) subst. numerātum -ī, n gotovina: extra numeratum XII milia pondo argenti L., numerato solvere Ci. ali relinquere in numerato Plin. v gotovini; metaf.: in numerato habere aliquid Augustus ap. Sen. rh., Q. imeti kaj pripravljeno.

3. našte(va)ti = navesti (navajati): dies deficiat, si velim numerare, quibus bonis male evenerit Ci., a Chao divûm numerabat amores V. = je pripovedovala, auctores suos n. Ph.

4.
a) šteti med kaj, prište(va)ti komu, čemu, kam; v raznih skladih: n. inter honestos homines Ci., inter decemviros L., inter amicos O., inter viros optimos numerari Ci., numerare aliquem in primis Ci., voluptatem in bonis Ci., mortem in beneficii loco Ci. šteti za dobro, imeti za nekaj dobrega, voluptatem nullo loco numerant Ci. štejejo za nič, nič ne cenijo, Platonem ex (k) vetere illa Academia n. Ci., ne post Caecinam numereremur T. da se ne zapostavimo Cecini = da se Cecini ne da prednost pred nami.
b) upoštevati, ceniti, čislati: bello numerandus Hamilcar Sil. v vojni upoštevan = bojevit; v act. z dvojnim acc., v pass. z dvojnim nom. = šteti, imeti koga za kaj, čislati, spoštovati, častiti koga kot kaj: n. caelum etiam deum Ci., singulas stellas deos Ci., Sulpicium accusatorem suum numerabat, non competitorem Ci., ipsi gravissimi cives numerantur Ci., ipse honestissimus inter suos numerabatur Ci. je veljal za najbolj poštenega med svojci, ut … omnes deinceps conditores partium certe urbis … numerentur L.

objectif [-ktif] masculin cilj; optique, photographie objektiv

atteindre son objectif doseči svoj cilj
avoir pour objectif imeti za cilj
bombarder les objectifs stratégiques bombardirati strateške cilje

obravnava|ti¹ (-m)

1. behandeln (naprej weiterbehandeln), obzirno: mit Delikatesse behandeln; pavšalno, vse enako: über einen Kamm scheren, pauschalisieren; literarno delo, kako temo: handeln von/über; v znanstvenem delu kako temo: abhandeln; v parlamentu predloge: beraten, predhodno: vorberaten; (tehtati) prüfen
pokroviteljsko obravnavati človeka: begönnern
spoštljivo obravnavati aufsehen zu

2. (imeti za) betrachten als

oportuno ugoden, priličen, prikladen, o pravem času, na pravem mestu, sposoben; dovtipen, duhovit

en tiempo oportuno pravočasno
creer (considerar) oportuno imeti za umestno

per prep.

1. skozi; po:
passando per Gorizia na poti skozi Gorico
passare per il cervello šiniti skozi možgane
entrare per la finestra vstopiti skozi okno
cadere per le scale pasti po stopnicah

2. v, proti (smer); pren. do:
partire per Roma odpotovati v Rim
avere una passione per la musica strastno ljubiti glasbo
sentire ammirazione per qcn. koga občudovati

3. (za izražanje časovnih odnosov)
non ha piovuto per un mese mesec dni ni deževalo
per stasera ho un impegno nocoj sem zaseden
lo ricorderò per tutta la vita spominjal se ga bom vse življenje
ci rivedremo per Natale vidimo se spet o Božiču

4. s, z; po (za izražanje sredstva):
ti avvertirò per telefono obvestil te bom po telefonu
posta per via aerea zračna pošta

5. zaradi, iz, od (za izražanje vzroka):
per amore o per forza zlepa ali zgrda
gridare per il dolore vpiti od bolečin

6. za, po (za izražanje namena):
andare per funghi iti po gobe, nabirati gobe
fare qcs. per divertimento kaj delati za zabavo
sacrificarsi per i figli žrtvovati se za otroke
votare per un partito glasovati za neko stranko
tu per chi tieni? za koga navijaš ti?

7. (za izražanje načina)
fare qcs. per scherzo, per gioco kaj narediti za šalo
chiamare qcn. per nome koga klicati po imenu
andare, procedere per ordine alfabetico iti po abecednem redu
raccontare qcs. per filo e per segno kaj podrobno, natančno povedati
menare qcn. per il naso pren. koga imeti za norca, prevarati

8. (za izražanje cene, vrednosti)
l'ho comprato per mille lire kupil sem ga za tisoč lir
l'ho avuto per pochi soldi dobil sem ga poceni
il quadro è stato valutato per dieci milioni sliko cenijo na deset milijonov
non lo farei per tutto l'oro del mondo tega ne bi storil za nič na svetu

9. (za izražanje mere, razsežnosti)
il campanile si innalza per cinquanta metri zvonik je visok petdeset metrov

10. (za izražanje omejitve)
è ammirata per la sua eleganza občudujejo jo zaradi elegance
per conto mio la cosa può andare zaradi mene zadeva lahko steče
per questa volta vada to pot naj bo

11. (za izražanje distributivnosti, odstotkov, množenja in deljenja)
entrare uno per uno vstopati eden po eden
la banca paga un interesse del cinque per cento banka plača petodstotne obresti
due per cinque fa dieci dvakrat pet je deset
dieci diviso per cinque fa due deset, deljeno s pet, je dva

12. (za izražanje krivde in kazni)
processare qcn. per alto tradimento komu soditi zaradi veleizdaje
è stato multato per un milione kaznovali so ga z milijonom globe

13. (v predikativni rabi)
prendere qcn. per moglie koga vzeti za ženo
avere qcn. per maestro koga imeti za učitelja

14. (v medmetni rabi)
per Bacco! (perbacco) pri Bakhu!, pri moji veri!
per l'amor del cielo!, per carità! za božjo voljo!

15. (uvaja namenilne, vzročne, posledične in dopustne stavke)
l'ho fatto per aiutarti to sem storil, da bi ti pomagal
l'imputato è stato assolto per non aver commesso il fatto obtoženec je bil oproščen, ker dejanja ni storil
è troppo bello per essere vero preveč je lepo, da bi bilo res
per quanto si sforzi non ce la fa čeprav se trudi, se mu ne posreči

16.
essere, stare per nameravati, na tem biti, da:
stare per partire nameravati odpotovati

17. (v raznih prislovnih izrazih)
per ora, per il momento za zdaj, zaenkrat
per di più vrh vsega
per caso slučajno
per contro nasprotno
per l'appunto točno, prav tako
per tempo zgodaj, pravočasno

petto: in petto haben imeti za bregom

pod under; below, beneath

pod ceno for less than the value
pod mojo častjo beneath my dignity
pod drevesom under a tree
pod Henrikom IV under Henry IV
pod ničlo below zero
pod napačnim imenom under a false name, under an assumed name
pod vsako kritiko beneath criticism
pod milim nebom under the open sky
pod pokroviteljstvom under the patronage of
pod mojimi nogami below my feet
pod ognjem treh baterij vojska under the fire of three batteries
pod pečatom tajnosti under a pledge of secrecy
pod pretvezo, pod izgovorom under the pretext (of)
pod roko (figurativno) secretly
pod hribom at the foot of the hill
pod (s) pogojem on condition that...
pod njegovim vladanjem in his reign
pod vplivom influenced by...
pod zemljo underground
pod 20 let starosti under 20 years of age
pod kaznijo globe under the penalty of a fine
pod smrtno kaznijo under pain of death
osebe pod 30 leti the under-thirties
on je pod copato (figurativno) he is henpecked; he is tied to his wife's apron strings, the mare is the better horse
biti pod orožjem to be under arms
ničesar ne imeti za pod zob not to have a bite to eat
dajte to pod ključ! put it under lock and key!
pasti pod stečaj to go bankrupt, to fail
prodajati pod lastno ceno to sell below cost price
stanovati pod streho (v mansardi) to live in a garret
storil je to pod pritiskom he did it under pressure
šibiti se pod bremenom to sink under the load

pogoj [ò] moški spol (-a …) die Bedingung (delovni Arbeitsbedingung, dobavni Lieferbedingung, Bezugsbedingung, eksistenčni Existenzbedingung, glavni Hauptbedingung, izpitni Prüfungsbedingung, kapitulacijski Kapitulationsbedingung, mirovni Friedensbedingung, nasprotni Gegenbedingung, odložilni Suspensivbedingung, okvirni Rahmenbedingung, osnovni Grundbedingung, poslovni Geschäftsbedingung, posojilni Darlehensbedingung, pravni Rechtsbedingung, razpisni Ausschreibungsbedingung, razvezni Resolutivbedingung, robni Randbedingung, sprejemni Aufnahmebedingung, stranski Nebenbedingung, transportni Beförderungsbedingung, varnostni Sicherheitsbedingung. vračanja Rückzahlungsbedingung, za udeležbo Teilnahmebedingung, zavarovalni Versicherungsbedingung, življenjski Lebensbedingung); pogoj, ki mora biti izpolnjen za izdajo dovoljenja ipd.: die Auflage
potreben pogoj notwendige Bedingung
pogoji množina -bedingungen
(plačilni Zahlungsbedingungen, okolja Umweltbedingungen, prodajni Verkaufsbedingungen, sprejemni Annahmebedingungen, standardni tehnika Normbedingungen, pravo zaporni Haftbedingungen)
delo v posebno težkih pogojih Arbeit mit Erschwernis
s/pod pogojem unter der Bedingung ([daß] dass …), uradno: mit der Maßgabe
v danih pogojih unter gegebenen Bedingungen
imeti za pogoj voraussetzen
izpolnjevati pogoje za štipendijo, subvencijo, podporo … förderungsfähig sein
| ➞ → okoliščina, razmere

pomemb|en [é] (-na, -no) bedeutend (zelo hochbedeutend, manj minderbedeutend), wichtig (zelo hochwichtig, za vojno kriegswichtig, življenjsko lebenswichtig), von Bedeutung, relevant; človek: bedeutend, prominent; dan, knjiga: bedeutungsvoll, (usoden) bedeutungsschwer; (odločilen) maßgebend, ausschlaggebend, (ki pomeni preokret) einschneidend; (upoštevanja vreden) erheblich (pravno rechtserheblich); (ki omogoča vpogled) [aufschlußreich] aufschlussreich; za nadaljnji razvoj: belangreich
posebno pomemben von höchster Bedeutung, von höchster Wichtigkeit, problem: erstrangig
biti pomemben Bedeutung haben, von Bedeutung/Wichtigkeit sein, ins Gewicht fallen, eine große Rolle spielen, (tudi igrati vlogo) mitspielen
biti pomemben Xu Wert legen auf: X legt …
pomembni ljudje Leute von Rang
imeti kaj za pomembno als wichtig betrachten, (etwas) groß schreiben
ne imeti za pomembno als unwichtig betrachten, (etwas) klein schreiben

posledic|a [é] ženski spol (-e …) die Folge, die Konsequenz; (posledično učinkovanje) die Auswirkung, die Nachwirkung; pojav: die Folgeerscheinung; medicina die Folge, der Schaden (nesreče Unfallfolgen)
pozna posledica nesreče, obolenja: die Spätfolge, der Spätschaden
pravna posledica die Rechtsfolge
posledice vojne Kriegsfolgen, medicina Kriegsschäden množina
razlog in posledica Grund und Folge
biti posledica česa bewirkt sein/werden durch, beruhen auf
imeti za posledico zur Folge haben, nach sich ziehen, bewirken
imeti posledice Folgen haben
imeti nezaželene posledice ins Auge gehen
imeti resne posledice ernste Konsequenzen haben
nositi posledice die Konsequenzen tragen
brez posledic folgenlos
pravo kaznivo dejanje s prepovedano posledico das Erfolgsdelikt

poslédica consequence; issue, outcome, result; effect; sequel (of)

hude, strašne poslédice dire consequences pl
poslédice vojne, bolezni the results pl of the war, of a sickness
nositi poslédice to suffer (ali to bear, to take) the consequences
če boš to storil, boš moral nositi poslédice if you do it, you must suffer (ali bear, take) the consequences
nositi poslédice svojega ravnanja (figurativno) to lie in the bed one has made
imeti za poslédico to entail