Franja

fine⁴ [fain] pridevnik
droben, tenek, fin; rahel, nežen; lep, sijajen, odličen; eleganten; čist; jasen; oster (nož), nabrušen; dobro razvit; bister; prevzeten

fine arts lepe umetnosti
one fine day lepega dne
one of these fine days prej ali slej
fine middling srednje dober
to call things by fine names imenovati grdo z lepimi besedami
fine gold čisto zlato
fine feathers make fine birds obleka dela človeka
not to put too fine point upon it povedati naravnost in brez olepšavanja
to say fine things about s.o. hvaliti koga
fine words butter no parsnips od lepih besed se ne da živeti

grün zelen; Technik Metallurgie svež; grün werden pozeleneti; die grüne Minne marica; die grüne Seite leva stran; die grüne Welle zeleni val; der grüne Star zelena mrena, glavkom; jemanden grün und blau schlagen pošteno pretepsti (koga), pretepsti koga, da je ves črn; sich grün und gelb/blau ärgern hudo se jeziti, pomodreti od jeze; jemandem nicht grün sein ne biti naklonjen; dasselbe in grün ista reč; auf den grünen Zweig kommen priti na zeleno vejo; über den grünen Klee loben hvaliti na vse pretege

highly [háili] prislov
visoko, zelo, pohvalno; drago

highly gifted zelo nadarjen
highly inflammable zelo vnetljivo
highly paid drago plačano
to speak highly of s.o. hvaliti koga
to think highly of s.o. imeti najboljše mnenje o kom, spoštovati

honneur [ɔnœr] masculin čast, čut za čast; ponos, dika; pluriel častne službe, dostojanstvo, častna salva, histoire insignije; najvišje karte

affaire féminin d'honneur dvoboj
homme masculin d'honneur mož beseda, človek, ki drži svojo besedo
dette féminin d'honneur časten dolg
parole féminin d'honneur častna beseda
point masculin d'honneur stvar časti
champ masculin d'honneur bojno polje, polje slave
tour masculin d'honneur častni krog (po zmagi)
garde féminin d'honneur, escorte féminin d'honneur častna straža, častno (vojaško) spremstvo
Légion féminin d'honneur Častna legija
dame féminin d'honneur dvorna dama
hôte masculin d'honneur časten gost
membre masculin d'honneur časten član
garçon, demoiselle d'honneur drug, družica (pri poroki)
honneurs pluriel funèbres, honneurs suprêmes izkazovanje poslednjih časti (pri pogrebu)
avoir tous les honneurs à cœur imeti vse visoke srčne karte
donner une réception en l'honneur de quelqu'un prirediti sprejem v čast komu
être en honneur biti v časti, biti zelo cenjen
faites-moi l'honneur de venir me voir počastite me s svojim obiskom
faire les honneurs d'une maison goste sprejemati na domu
faire honneur à sa signature, à ses engagements, à sa parole izpolniti svoje obveznosti
faire honneur à une lettre de change plačati menico
faire honneur à quelqu'un čast komu delati
faire à quelqu'un l'honneur de ... komu izkazati čast s tem, da ...
faire honneur à un repas jesti s tekom
se faire honneur, se donner l'honneur de quelque chose prilaščati si kaj, hvaliti se s čim
jurer sur son honneur prisegati pri svoji časti
reudre honneurs à quelqu'un izkazati čast(i) komu
se rendre avec les honneurs de la guerre vdati se s častnimi pogoji
mettre son honneur à zastaviti svojo čast za, da ...
piquer quelqu'un d'honneur apelirati na čast kake osebe
se piquer d'honneur à v čast si vzeti, da ...
en l'honneur de v čast, populaire zaradi
en l'honneur de quel saint? čemu? komu v čast?
pourl'honneur (le) za čast, brezplačno, zastonj
(en tout bien et) en tout honneur pošteno
sauf votre honneur z dovoljenjem, če dovolite
assurer sur l'honneur zatrjevati pri svoji časti
j'ai l'honneur de vous présenter ... imam čast, da vam predstavim ...
à tout seigneur, tout honneur, honneur au mérite čast, komur čast

incensiēre m relig. kadilnica:
dare l'incensiere sul naso pren. nerodno hvaliti, laskati

incienso moški spol kadilo; pretirana (po)hvala

dar incienso pretirano hvaliti, »kaditi« komu

ísti (-a -o)

A) adj.

1. stesso, medesimo, identico:
rojena sta istega dne sono nati lo stesso giorno
en in isti (za poudarjanje nespremenjenosti) stesso:
hoditi na počitnice v en in isti kraj andare in vacanza sempre nello stesso luogo

2. pog. (enak) stesso, uguale:
nič se ni spremenil, vedno isti je non è cambiato affatto, è sempre lo stesso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. govoriti, najti isti jezik parlare un'identica lingua, trovare un linguaggio comune
pren. metati vse v isti koš fare di ogni erba un fascio, mettere tutti in un mazzo
pren. pog. v isti rog trobiti ululare coi lupi
ista figa je, če grem ali ne se vado o no è lo stesso, fa lo stesso
v isti sapi nello stesso tempo, contemporaneamente
v isti sapi hvaliti in grajati lodare e biasimare nello stesso tempo
pren. ista lajna lo stesso ritornello, la stessa solfa
(človek) istih let coetaneo

B) ísti (-a -o) m, f, n

1. isti, ista lo stesso, la stessa

2. isto lo stesso, le stesse cose, idem:
goniti zmeraj eno in isto ripetere sempre le stesse cose
biti na istem kot prej trovarsi al punto di prima

jabón moški spol milo; ljudsko neprodano blago; udarci, batine; ameriška španščina strah

jabón dentífrico zobna krema
jabón líquido tekoče milo
jabón de olor dišeče milo
jabón de Palencia udarci, batine
jabón de tocador toaletno milo
fábrica de jabón milarna
pastilla de jabón kos mila
dar jabón namiliti
dar jabón a alg. koga hinavsko hvaliti; koga ošteti, ukoriti
hacer jabón (Am) strah imeti, bati se
poner jabón (a) namiliti

Klee, der, (-s, ohne Plural) Pflanzenkunde detelja; Deutscher Klee, Steyrer Klee rdeča detelja, travniška detelja; Hoher Klee lucerna, nemška detelja; Kriechender Klee plazeča se detelja, bela detelja; Russischer Klee ranjak; Welscher Klee lucerna, nemška detelja; über den grünen Klee loben hvaliti na vse pretege/na vsa usta

laus, laudis, gen. pl. -um, redko -ium, f (prim. lat. laudāre, stvnem. liudōn peti, liod = nem. Lied)

1. hvala = slava, čast, odličnost, dika: vera Ter., Q., falsa, imperatoria, maxima, nascens Ci., bellica Ci. vojna slava, solida Val. Max., insignis, insolita, modica, pulcherrima, summa Q., laudis avidus Ci., S. ali cupidus Ci. slavohlepen, častihlepen, laudis cupiditas Ci. ali laudis amor H. ali (pesn.) laudum amor V. slavohlepje (slavohlepnost), častihlepje (častihlepnost), dignus laude Ci., H. hvalevreden, častivreden; laus alicuius, npr. Pompei, militaris viri, iuris periti viri Q., l. alicuius rei ((na področju) česa, v čem, zaradi česa): l. continentiae, dicendi, venandi et equitandi Ci., rei bellicae Ci. vojna (vojaška) slava, rei militaris maxima N. ali praecipua militiae l. Suet., virtutem l. N. slava izvršenih dejanj, l. virtutis, ingenii, legum Q., eloquentiae Q., T.; laudem consequi Ci., conferre laudem in medium Ci. vse narediti deležne slave, naspr.: laudem ex communi ad se trahere L. lastiti si splošno slavo, polaščati se splošne slave; cum et illi cives optimi sint et ego ab ista laude non absim Ci. in menda tudi meni te slave ne bodo odrekali, in laude esse Ci. ali in summa laude esse N. zelo slavljen (zelo v čislih) biti, praecipuam habere laudem alicuius rei N. posebno sloveti zaradi česa, laudem de me nullus adulter habebit O. slave si ob meni ne bo pridobil noben prešuštnik (ljubimec); laus est z inf. slava (slavljeno) je, sloves uživa: Pl., Sen. tr., apud quos (sc. Persas) summa laus esset fortiter venari N., principibus placuisse viris non ultima laus est H.; laus est z ACI: quos (sc. pueros) laus formandos est tibi magna datos O., laudis esse Ci., Sen. tr., Amm. pohvalen biti, laudi esse (alicui) v slavo (čast) biti (komu): ut sempiternae laudi tibi sit iste tribunatus Ci., haec in Graecia utique olim magnae laudi erant N., hoc, veluti virtute paratum, speravit magnae laudi fore H., vindicibus laudi publica cura fuit O.; laudi ducere alicui aliquid v slavo (čast) šteti komu kaj: tu nunc id tibi laudi ducis, quod tum fecisti inopiā? Ter.; v pass.: laudi ducitur adulescentulis quam plurimos habuisse amatores N. mladeničem je v čast (se šteje v čast), da imajo kar največ ljubimcev; dare alicui aliquid laudi v slavo (čast) šteti komu kaj: Ci., non laudi datum esset, quod (da) pingeret Ci., tantum affere alicui laudem V., deterrere aliquem a laude Plin. iun. odvrniti (odvračati) koga od poti slave.

2. meton.
a) (večinoma v pl.) hvala, pohvala, pohvalek, pohvalna omemba, pohvalni govor, pohvalni opis, hvalnica = hval(il)na pesem ali hvalnica, himna, slavospev, proslavitev, proslavljanje, (po)veliče(va)nje, povzdigovanje, prizna(va)nje, v pl. tudi hvale: l. iucunda Ci., Pompeiana Ci. poveličevanje Pompeja, debita, popularis Q., inanis et infructuosa T., quantis laudibus suum erum … collaudavit Pl., laudes meritae, funebres L., laudibus indignus Hier.; s subjektnim gen.: colligere omnium laudem Ci., laus vulgi Q., blandae laudes magistri V., Augusti laudes agnoscere possis H. v tem spoznati poveličevanje Avgusta. Razne zveze: capere laudem Ter. dobiti pohvalo, biti deležen pohvale, biti pohvaljen, capere (excipere) laudem ex re Ci. hvalo si pridobiti s čim, nemo, qui fortitudinis gloriam consecutus est insidiis et malitiā, laudem est adeptus Ci., in Sempronio (v Sempronijevi stvari (zadevi)) maximam ab omnibus laudem adipisci Ci., laude affici Ci. (po)hvaljen biti, biti deležen pohvale, hvalo zadobi(va)ti, tribuere alicui laudem suam ali alicui rei summam laudem Ci., debere alicui laudem illam Ci., faveo quoque laudibus istis O. ta tvoja hvala mi je prijetna (me veseli), agere laudes Naev. fr., alicui laudes gratesque (gratiasque Eutr.) agere L., Plin. iun. ali alicui laudes gratiasque habere maximas Pl. ali laudes et grates alicui habere T. (na moč) koga (po)hvaliti in se mu zahvaliti (zahvaljevati), dicere laudes alicuius V. ali Dianae dicere laudes H. ali tibi dicere laudes Tib. ali laudes de aliquo dicere O. hvalo (slavo) peti komu (prim.: quid prius dicam solitis Parentis laudibus H.), in laudem dicere Gell., longā iacet ipse canendus laude Stat., communicare bellicas laudes cum multis Ci. = deliti vojno slavo z mnogimi, priznavati mnogim delež vojne slave, summis in laudibus fuit N. k najbolj hvaljenim (slavljenim) stvarem je spadalo, magnis in laudibus totā fere Graeciā fuit victorem Olympiae citari N. = štelo se je za veliko čast, ferre aliquem laudibus Ci. ali summis aliquem ferre laudibus N. ali aliquid ferre laudibus L. ali magnis laudibus ferre Plin. koga ali kaj (na moč) (po)velič(ev)ati, proslaviti (proslavljati); tako tudi: ferre aliquem tantis (tako) laudibus, ut … T. ali miris (izredno, posebno) laudibus Ap.; v pass.: quod si gubernator praecipuā laude fertur N. če ga še posebej hvalijo (slavijo), efferre aliquid laudibus Ci., S. ali maximis laudibus Ci. ali eferre aliquem summis laudibus N. (na moč) kaj ali koga povelič(ev)ati, proslaviti (proslavljati), povzdigniti (povzdigovati), efferre aliquem summis laudibus ad caelum Ci. ali efferre aliquem summis laudibus in caelum N. v zvezde kovati koga, extollere aliquid laudibus S. povzdigovati kaj, extollere aliquem in caelum suis laudibus Ci. povzdigniti (povzdigovati) koga v nebo, cotidianae assiduaeque laudes ab aliquo de nobis habentur Ci. ep. vsak dan in neprestano mi kdo izkazuje hvalo, deesse alicuius laudibus Ci. odtegniti (odtegovati) se (po)hvali koga, vivere in laude Ci. venomer le hvalo zadobivati (deležen biti le hvale, le hvaljen biti), cumulare aliquem omni laude Ci. ali aliquem certatim laude Plin. iun. ali aliquem apud aliquem tantis laudibus Plin. iun., onerare aliquem laudibus haud immeritis Ci. ali eximiis laudibus L. ali multis laudibus Ph., implere aliquem laudibus meritis alicuius L. ali implere aliquem magnis alicuius laudibus Val. Fl., ornare aliquem laudibus Ci., libare suo nomini ex aliorum laboribus laudem Corn., scribere laudem victori cuidam pyctae Ph. hvalnico, slavospev.
b) slavohlepje, slavohlepnost: flentes eum orabant, ut tandem exsatiatus laudi modum faceret Cu. naj vendar umeri svojo slavohlepnost.
c) hvalevredno (pohvalno, slavno) dejanje, slavno delo, slovita dejavnost (delavnost), zasluga: aberat tertia laus Ci., neque ego hoc in tua laude pono Ci. in tega ti ne štejem v zaslugo, ipsum Latine loqui est illud quidem in magna laude ponendum Ci., vir abundans bellicis laudibus, Cn. Pompeius Ci., me potissimum testatus est se aemulum mearum laudum extitisse Ci., cuius laudis ut memoria maneret N., suas laudes audit praedicari N., sunt hic etiam sua praemia laudi V., ferre carmine Herculeas laudes V. v hvalnicah opevati slavna Herkulova dela, Athenae pendere desierant Theseā laude tributum O., laus patriae in libertatem vindicandae Ci. ali l. liberatarum Thebarum N. zasluga, da je osvobodil Tebe, scribere de Alexandri laudibus Gell.; pl. laudes tudi = pohvalne (hvalevredne, slave vredne) lastnosti, vrline, kreposti, prednosti: quarum laudum gloriam adamaris, quibus artibus eae laudes comparantur, in iis esse elaborandum Ci. ep., quorum operum et laudes et culpae (pomanjkljivosti, hibe) aeternae solent permanere Vitr., conferre se alicuius laudibus Ph., nec (sc. signum Corinthium) aut vitia … celat aut laudes parum ostentat Plin. iun.

3. metaf. cena, vrednost: coccum in laude est, Cois amphoris laus maxima, Creticae cotes diu maximam laudem habuere Plin. — Kot nom. propr. Laus, Laudis, f Lavs = Slava

1. mesto v Galiji (zdaj Lodi pri Milanu): Ci. ep., imenovano tudi Laus Pompei ali Laus Pompeia Lávs Pompéja (= Pompejeva Lavs): Plin.

2. mesto v Hispaniji: Plin.

lavar umiti, (o)prati, pomiti; očistiti; pobeliti

lavar la cara a alg. koga hinavsko hvaliti, komu kaditi
lavar con tinta china tuširati
dar a lavar, hacer lavar dati v perilo
me lavo las manos umijem si roke v nedolžnosti
lavarse umiti se

lengua ženski spol jezik; obvestilo, vest, sporočilo; tolmač; kembelj

lengua bifida razcepljen jezik
lengua de buey (rast) volovski j., gladovnik
lengua de escorpión, lengua mala, lengua viperina opravljivec, obrekljivec
lengua de estropajo jecljavec
lengua madre prajezik
lengua materna, lengua nativa materin j.
lengua muerta (viva) mrtev (živ) j.
lengua cargada, lengua blanca (med) obložen j.
lengua de tierra zemeljski j.
lengua vulgar ljudski j.
lenguas peninsulares iberski jeziki
andar (ir) en lenguas v jezike (v zobe) priti
largo de lengua drzen, nesramen
media lengua jecljavec
con la lengua de un palmo z velikim naporom
buscar la lengua (a) iskati prepira (z)
desatar la lengua (a) komu jezik razvezati
se le va la lengua jezik se mu je razvezal
morderse la lengua v jezik se ugrizniti
perder la lengua onemeti
sacar la lengua (a) komu jezik pokazati; zasramovati koga
sacar la lengua a paseo metati bob ob steno; nespodobno govoriti
tener la lengua gorda pijan biti
tener mucha lengua rad in mnogo govoriti
no tener pelos en la lengua zgovoren biti, pogumno govoriti
lo tengo en (la punta de) la lengua imam na jeziku
tomar lengua(s) poizvedovati
hacerse lenguas (de) koga čezmerno hvaliti
traer (llevar) en lenguas a uno obrekovati koga, v slab glas koga spraviti
quien lengua ha, a Roma va vprašanje nič ne stane

Lob, das, (-/e/s, -e) pohvala; hvala; ein Lob aussprechen/erteilen pohvaliti, hvaliti; des Lobes voll sein über na vso moč hvaliti; zum Lobe gereichen biti v čast; zum Lobe Gottes v božjo čast in hvalo

lōde f

1. hvala, pohvala:
parlare in lode di qcn. hvaliti koga
cantare, tessere le lodi di qcn. peti komu hvalo
tornare a lode di qcn. biti komu v čast
senza infamia e senza lode povprečen

2. zasluga, vrlina

3. šol.
laurearsi con la lode diplomirati z najvišjimi ocenami
dieci con lode odlična ocena s pohvalo

Lorbeer, der, (-s, -en) Pflanzenkunde lovor; Lorbeeren figurativ lovorike; Lorbeeren ernten biti uspešen; auf seinen Lorbeeren ausruhen počivati na lovorikah; den Lorbeer reichen hvaliti (koga)

marchandise [-šɑ̃diz] féminin trgovsko blago, roba

marchandise de premier choix prvovrstno blago
marchandises pluriel de contrebande tihotapsko blago
marchandises disponibles, sur place razpoložljivo blago
marchandise (de qualité) moyenne povprečno blago
marchandise de rebut izvržek
marchandise d'usage journalier blago za vsakdanjo rabo
marchandises en grande, en petite vitesse brzovozno, vozno blago
accaparement masculin de marchandises kopičenje blaga
circulation féminin, trafic masculin des marchandises blagovni promet
dépôt masculin, entrepôt masculin de marchandises skladišče blaga
échange masculin des marchandises izmenjava blaga
fourniture féminin de marchandises dobava blaga
gare féminin de marchandises tovorna postaja
train masculin de marchandises tovorni vlak
étaler, vanter sa marchandise ponujati, hvaliti, figuré ne skrivati svojega blaga
ne pas farder sa marchandise pokazati stvari kakršne so
faire valoir sa marchandise (figuré) pokazati stvari v lepi luči
tromper sur la marchandise prodajati nepristno blago, figuré dati drugo stvar, kot smo pa obljubili

menare

A) v. tr. (pres. meno)

1. voditi, peljati:
menare buono pren. nositi srečo
menare il can per l'aia pren. ovinkariti
menare qcn. per il naso pren. voditi koga za nos

2. živeti, preživljati

3. zadati (udarce); tepsti:
menare botte da orbi močno udarjati
zitto, se no ti meno! tiho, sicer jih dobiš!

4.
menare la coda mahati z repom
menare i piedi hitro hoditi
menare la frusta vihteti bič, tolči z bičem

5. izzivati; povzročiti, povzročati:
menare scandalo izzvati škandal
menare vanto hvaliti se, bahati se

B) ➞ menarsi v. rifl. (pres. mi meno) tepsti, pretepati se

meraviglia f

1. začudenje, začudenost:
destare la meraviglia čuditi, zbujati začudenje
fare le meraviglie čuditi se
mi fa meraviglia čudi me
a meraviglia čudovito, odlično

2. čudo:
l'ottava meraviglia deseto čudo (tudi iron.);
dire meraviglie (di) hvaliti, poveličevati

3. bot.
erba meraviglia ščir (Amaranthus)

miserābilis -e, adv. miserābiliter (miserārī)

1. pass. beden, nesrečen, reven, pomilovanja vreden, pomilovanja (usmiljenja) vreden, žalosten, otožen: Sen. ph., Q., Fl., Cels. idr., senectus Ci., squalor Ci. usmiljenje vzbujajoča, caedes L., corpus O., aspectus Ci. ali (kot vrinjeni stavek): miserabile visu V. kako žalosten pogled (prizor), sisque miser semper nec sis miserabilis ulli O., cetera quae eo miserabilia magis (= eo miserabiliora) querentibus subicit L., miserabilior causa mortis L.; adv.: miserabile caesis hostibus insultans V., miserabiliter emori Ci., cadere Cu. ali perire Val. Max., miserabiliter laudare Ci. hvaliti koga v pogrebnem govoru z namenom, da se vzbudi sočutje (poslušalcev).

2. act. tožeč, jadikujoč: vox Ci., L., eiulatus Val. Max., hic etiam addidisti me idcirco mea lege exilio ambitum sanxisse, ut miserabiliores epilogos possem dicere Ci., miserabilēs elegos decantare H., epistula miserabiliter scripta Ci. ep., litterae miserabiliter pro fratris capite scriptae L., miserabiliter deflere suam orbitatem L.

moč² [ó] ženski spol (-i …)

1. (jakost) die Kraft, die Stärke (vetra Windstärke, vojska bojna Kampfstärke, dejanska Ist-Stärke, magnetnega polja Polstärke, neznanska Riesenkraft, orkanska Orkanstärke, polna Vollkraft, prebojna Durchschlagskraft, rušilna Sprengkraft, sesalna Saugkraft, številčna vojska Truppenstärke, Mannschaftsstärke, udarna Stoßkraft)

2. (zmožnost, sila) das Vermögen, Kraft (adhezivna Haftvermögen, figurativno čarobna Zauberkraft, čudežna Wunderkraft, dokazna Beweiskraft, gospodarska Wirtschaftskraft, izrazna Ausdruckskraft, kupna Kaufkraft, moška Manneskraft, obrambna Wehrkraft, ogrevalna Heizkraft, pokrivanja Deckkraft, povedna Aussagekraft, pralna Waschkraft, prebojna poganjkov agronomija in vrtnarstvo Triebkraft, predstavna Vorstellungsvermögen, presoje Urteilskraft, zdravilna Heilkraft)
spolna moč die Potenz, die Liebeskraft

3. (oblast) die Macht, die Machtstellung, die Gewalt
… moči Macht-
(center das Machtzentrum, faktor der Machtfaktor, skupina die Machtgruppe, instrument das Machtinstrument, merjenje die Machtprobe, nakopičenje Machtanhäufung, odnos die Machtbeziehung, pozicija Machtstellung, Machtposition, razmerje das Machtverhältnis, sredstvo das Machtmittel, struktura die Machtstruktur, vprašanje die Machtfrage, zavest das [Machtbewußtsein] Machtbewusstsein)
odvzem moči, zmanjševanje moči die Entmachtung
odvzeti moč/zmanjševati moč komu (jemanden) entmachten
dati čutiti svojo moč (jemanden) seine Macht fühlen lassen

4.
delovna moč (delavec) die Arbeitskraft, -kraft
(pisarniška Bürokraft, strokovna Fachkraft, učna Lehrkraft, vrhunska Spitzenkraft)

5. (učinkovitost) die Wirksamkeit
|
izgubljanje moči medicina der Kräfteschwund
merjenje moči das Kräftemessen
politika moči die Politik der Stärke, Machtpolitik
razmerje moči das Kräfteverhältnis
rezerva moči die Kraftreserve
tratenje moči die Kraftvergeudung
imeti isto moč gleich stark sein
imeti več moči stärker sein, figurativno am längeren Hebel sitzen
iztisniti vse moči iz das letzte herausholen aus
zbrati vse moči alle seine Kräfte sammeln
kar se moči tiče kräftemäßig
ki daje moč kraftspendend
|
na vso moč aus voller Kraft, mit aller Kraft, kričati ipd,: aus allen Kräften, was das Leder hält
na vso moč hvaliti des Lobes voll sein über, über den grünen Klee loben
na vso moč se veseliti sich diebisch freuen
kričati na vso moč sich den Hals/die Kehle/die Lunge ausschreien
na koncu (svojih) moči mit seiner Kraft am Ende (sein), ausgebrannt
po najboljši moči nach Kräften
pri močeh bei Kräften
(povsem) pri močeh im (vollen) Besitz seiner Kräfte
biti pri močeh bei Kräften sein, spet po bolezni ipd.: wieder auf dem Posten sein
v stari moči agronomija in vrtnarstvo in alter Tracht
kar je v moji moči was in meinen Kräften steht, was in meiner Macht steht
storiti vse, kar je v (moji/njegovi …) moči sein Möglichstes tun, alles, was in (meiner/seiner …) Macht steht, tun
vse, kar je v človeški moči alles Menschenmögliche
ne biti v (moji/ njegovi …) moči nicht in meiner/seiner Macht stehen
z vso močjo mit voller Kraft, mit voller Wucht
z zakonsko močjo pravo mit Gesetzeskraft
pogon s človeško močjo Antrieb mit Muskelkraft
pravo z dokazno močjo beweiskräftig
s svežimi močmi mit frischen Kräften
z zadnjimi močmi mit letzten Kräften
z združenimi močmi mit vereinten Kräften
biti s svojimi močmi na koncu am Ende seiner Kraft sein