Franja

zampino m

1. pomanjš. od ➞ zampa tačica

2. pren. krempelj:
mettere lo zampino in qcs. pren. vmešavati se v kaj
qui ci ha messo lo zampino il diavolo pren. tu je imel hudič svoje kremplje vmes

3. kulin. noga
PREGOVORI: tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. z vrčem hodimo toliko časa po vodo, dokler se ne razbije

žel|eti [é] (-im)

1. komu kaj wünschen (na skrivaj heimlich wünschen, od srca vom Herzen wünschen, vse dobro alles Gute wünschen, srečo Glück wunschen)
želeti dobro komu es gut meinen mit (jemandem)
želeti zlo/slabo komu (jemandem) [übelwollen] übel wollen
želeti vse najslabše/naj ga hudič vzame (jemandem) die Pest an den Hals wünschen
želti komu, da bi ga hudič pobral (jemanden) ins Pfefferland wünschen

2. (voščiti) wünschen (vse najboljše alles Gute wünschen, srečo Glück wünschen), herabwünschen auf
želeti prijeten večer einen schönen Abend wünschen
pri pozdravih: želeti dober večer/lahko noč/dobro jutro/dober dan guten Abend/gute Nacht/guten Morgen/guten Tag wünschen
želeti prijeten počitek/dober tek/ hitro okrevanje/prijetno potovanje angenehme Ruhe/guten Appetit/gute Besserung/eine gute Reise wünschen

3. (pričakovati) wünschen (garancije gewisse Garantien, da se držimo predpisov [daß] dass man sich an die Vorschriften hält)
nekdo želi govoriti z vami es wünscht Sie jemand zu sprechen
če/kot želite wie Sie wünschen
kaj želite was wünschen Sie, v gostinskem lokalu: was darf es sein

4. (biti voljan) -willig sein (izseliti se auswanderungswillig, ločiti se scheidungswillig)

živ¹ (-a, -o)

1. (pri življenju) lebend, am Leben, lebendig
ves živ lebensfrisch
živ in zdrav blutlebendig
komaj še živ figurativno mehr tot als lebendig
biti živ am Leben sein
ostati živ am Leben bleiben
svoj živ dan/ vse žive dni mein/sein/ihr … Lebtag
figurativno živ krst ni/ne keine Menschenseele, keine lebende Seele, kein Hund
brez žive duše (zapuščen) menschenleer
živa oseba der Lebende ( ein -r), die Lebende
izvlačenje/reševanje živega ponesrečenca die Lebendbergung
pri živem telesu zgoreti ipd.: bei lebendigem Leibe
pustiti živega am Leben lassen

2. figurativno (utelešen) lebend, wandelnd, leibhaftig
živ hudič der leibhaftige Teufel
živ mrlič ein lebender/wandelnder Leichnam, eine lebende/wandelnde Leiche
živ obup! es ist zum Verzweifeln!

3. (živahen) lebhaft, lebendig, (kot živo srebro) otrok: quecksilbrig; (aktiven) regsam; ulice: (poln življenja) belebt; barva: lebhaft, leuchtend
živih barv farbenfreudig, bunt
biti živ kot živo srebro: Quecksilber im Leib haben
živ nemir otrok: der Irrwisch

4.
živ jezik lebende Sprache, gesprochene Sprache
živa nemščina das gesprochene Deutsch
živa beseda das gesprochene Wort

5.
vojska živa sila die Mannschaft
številčna moč žive sile die Mannschaftsstärke
| Lebend- (teža das Lebendgewicht, živina das Lebendvieh, cepivo, vakcina der Lebendimpfstoff, rojstvo živega otroka die Lebendgeburt)
živi svet die Lebewelt
živa stvar das Lebewesen, die Kreatur
živa veja der Grünast
živa veriga die Menschenkette
živo bitje das Lebewesen, drobno: Kleinlebewesen
vse živo alles Mögliche, ljudje: alle möglichen Leute
živo se spominjati česa (etwas) lebhaft in Erinnerung haben ➞ → živa meja, živo bitje

žreti¹ [é] (žrèm) požreti fressen; (goltati) einhauen; figurativno bencin, kilometre: fressen, schlucken
figurativno žreti živce an den Nerven zerren, nervenauftreibend sein, am Nervenkostüm nagen
v sili hudič muhe žre in der Not [frißt] frisst der Teufel Fliegen
ironično manj žri shujševalna kura: FdH ([friß] friss die Hälfte)

δαιμόνιον, τό 1. božansko bitje, božanstvo, bog, καινὰ δαιμόνια novi, krivi bogovi. 2. nižje božanstvo (demon), duh varih; pri Sokratu: neki notranji božji glas, ki ga je svaril pred vsem grešnim in škodljivim. 3. NT hudobni duh, hudič. 4. božji ukrep, usoda.

δαίμων, ονος, ὁ, ἡ [Et. ki deli, prisoja, gl. δαίομαι] 1. božansko bitje, božanstvo, bog, boginja. 2. božanstvo nižje vrste: a) duh zaščitnik, demon, genij; b) duh umrlih; c) NT zli duh, hudič. 3. božja volja, človeška usoda: a) sreča; b) nesreča, poguba, smrt; πρὸς δαίμονα proti božji volji, κατὰ δαίμονα slučajno, po božji volji, σὺν δαίμονι z božjo pomočjo.

διάβολος, ὁ (δια-βάλλω) obrekljiv, opravljiv; subst. ὁ obrekovavec, NT hudič.

σατᾶν, σατανᾶς, ᾶ, ὁ nasprotnik, satan, hudič NT.

безрыбье n pomanjkanje rib;
на безрыбьи и рак рыба v sili hudič muhe žre preg.

дух m duh; razpoloženje; pogum; (lj.) vonj; dih;
быть в духе biti dobro razpoložen, biti dobre volje;
пасть духом obupati;
поднять д. vzdigniti razpoloženje, moralo;
собраться с духом zbrati se; odločiti se;
у меня д. захватывает sapo mi jemlje;
злой (нечистый) д. hudič;
святым духом узнать (šalj.) uganiti, zvedeti bogve kako;
во весь д. (что есть духу) na vso moč, na vse kriplje;
у него нет духу nima poguma;
быть на духу (zast.) biti pri spovedi;
как на духу (zast.) odkrito;
дух вон у кого umrl je, izdihnil je;
одним духом v dušku;
перевести д. oddahniti si;
испустить д. umreti;
о нём ни слуху, ни духу o njem ni ne duha ne sluha;
чтоб духу не было naj pri priči izgine

чёрт pl.
черти m vrag, hudič;
устал до чёрта (lj.) strašno sem utrujen;
ни к чёрту не годится popolnoma zanič;
чёрт подери! (vulg.) k vragu!;
чёрт с ним! vrag naj ga vzame!

шут та (hist.) pavliha, burkež;
придвбрный ш. dvorni norec;
ш. с ним! hudič ga nesi!