pomén signification ženski spol , signifié moški spol ; importance ženski spol ; (besede) sens moški spol , acception ženski spol ; prix moški spol , intérêt moški spol , idée ženski spol
pomen (neke) besede signification (ali acception, sens) d'un mot
beseda z dvojnim pomenom mot moški spol à double sens
brez pomena sans importance, dénué de sens (ali d'importance), insignifiant, futile
dobesedni, pravi, preneseni pomen sens littéral, propre, figuré
v ožjem pomenu dans un sens plus restreint, au sens étroit
v najbojšem pomenu par excellence
v polnem pomenu besede dans toute la force (ali l'acception) du mot (ali du terme)
v pravem pomenu au sens propre
v pravem in prenesenem pomenu au propre et au figuré
v širšem pomenu par extension, au sens large
imeti pomen signifier
nima pomena hoditi tja il est inutile d'y aller, il ne vaut pas la peine d'y aller
to nima nobenega pomena cela n'a aucun sens (ali aucune importance), c'est absurde, cela ne rime à rien
Zadetki iskanja
- pomóč help, aid, assistance, (v sili) succour; (denarna) subvention, bounty, subsidy, support, standby; (olajšanje) relief; (lek) remedy, cure
brez pomóči helpless
na pomóč! help! help!
klic na pomóč cry for help
klic za hitro, nujno pomóč v sili emergency call
garnitura, oprema za prvo pomóč first aid kit
s pomóčjo by the help of, by means of, by dint of, by (ali with) the aid of, by the agency of
z božjo pomóčjo with God's help
temu ni pomóči there's nothing to be done about it, there's no help for it, it cannot be remedied (ali helped)
zanj ni več pomóči he is past help
klicati na pomóč to shout (ali to call) for help, to call for assistance
nuditi pomóč komu to offer help to someone
nuditi prvo pomóč na postaji prve pomóči to give first aid at the dressing station (ali first-aid post)
ponuditi svojo pomóč to offer one's aid
hoditi s pomóčjo palice to walk with the aid (ali help) of a stick
iti komu na pomóč to go to someone's help
to mi ni bilo v nobeno pomóč it was no help to me
poslati pomóč žrtvam potresa to send relief to the victims of an earthquake
priti komu na pomóč to come to someone's rescue (ali aid, assistance)
priskočil mi je na pomóč he ran (ali came) to my help (ali to my assistance)
prositi za pomóč to ask for help
napraviti kaj brez tuje pomóči to do something off one's own bat
obrniti se na koga za pomóč to turn for aid (ali help) to someone, to resort to someone
vsa zdravniška pomóč ga ni mogla rešiti all the resources of medical skill could not save him
ne vem si (več) pomóči I am at my wits' end, I am in a quandary (ali a dilemma, a rare fix), pogovorno I'm up the creek, I'm up a gum tree - Póncij (-a) m Ponzio:
pren. hoditi od Poncija do Pilata andare da Ponzio a Pilato - Póncij glej Pilat
hoditi od Poncija do Pilata (fig) fam dar más vueltas que un tiovivo - pospéšen accéléré
pospešena prodaja promotion des ventes
iti, hoditi s pospešenim korakom marcher au pas accéléré - pót (-a) m, pl. poti m, pota n pren. star. via, strada, sentiero:
rel. križev pot Via Crucis
pota usode le vie del destino
zaiti na kriva pota abbandonare la retta via
hoditi po izhojenih potih seguire percorsi, vie sicure - pot|a [ó] srednji spol množina
kriva pota krumme Wege, Abwege (zaiti na kriva pota auf Abwege geraten, auf die schiefe Bahn geraten)
lastna pota eigene Wege (hoditi lastna pota eigene Wege gehen, samo figurativno aus der Reihe fallen/tanzen)
tihotapska pota Schmugglerpfade množina
(sitnosti) Läufereien množina (nepotrebna unnötige Läufereien)
|
figurativno vsa pota vodijo v Rim alle/viele Wege führen nach Rom - pôzno late; at a late hour
prepozno too late
pôzno zvečer late in the evening
hoditi pôzno spat, prihajati pozno domov to keep late hours
pôzno vstajati to get up late
pôzno postaja it is getting late
pôzno se je oženil he got married late in life
bolje pôzno kot nikoli better late than never - predávanje (-a) n lezione, lettura; conferenza; corso:
predavanje o Danteju lettura dantesca, lezione su Dante, lectura Dantis
nastopno predavanje lezione inaugurale
hoditi na predavanja frequentare le lezioni, i corsi - prepeljava|ti se (-m se) (domišljavo hoditi) stolzieren
- pri prep. (z mestnikom)
1. presso, vicino a, a:
bitka pri Sisku la battaglia di Siscia
greti se pri ognju scaldarsi al fuoco
sedeti pri mizi sedere, stare seduti a tavola
2. in, di, a, presso:
ovratnik pri srajci il colletto della camicia
to sem bral pri Boccacciu l'ho letto nel Boccaccio
Gostilna pri Lovcu Trattoria al Cacciatore
tehnik pri gradbenem podjetju tecnico presso un'impresa edilizia
3. presso, da, con:
pri Slovencih je to v navadi si usa presso gli sloveni
stanovati pri starših abitare dai genitori, stare coi genitori
4. in, con:
pri kadilcih lahko pride do zastrupitve z nikotinom nei fumatori può aversi un'intossicazione da nicotina
pri otrocih ni dobro popuščati coi bambini non bisogna essere troppo remissivi
5. malgrado, nonostante:
pri vsem bogastvu ni srečen malgrado le grandi ricchezze, non è felice
6. a, all'età di:
v šolo je začel hoditi pri šestih letih cominciò a frequentare la scuola all'età di sei anni
7. su, per, ○:
bencin se je podražil za 20 tolarjev pri litru la benzina è rincarata di 20 talleri al litro (il litro)
8. pog. su:
pri moji duši, da ni res giuro sull'anima mia che non è vero
inter. pri moji duši perbacco, perdiana
pri moji veri vivaddio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
evf. biti pri dekletu vedersela con una ragazza
pren. ne biti pri denarju essere a corto di soldi
pren. biti pri kruhu guadagnarsi il pane, guadagnarsi da vivere
biti pri priči mrtev morire sul colpo
misliti sam pri sebi pensare fra sé, dentro di sé
ostati pri starem restare immutato
presedeti večere pri televiziji passare le sere davanti alla TV
ne zmoči pri najboljši volji non potere proprio malgrado
pren. pri enem ušesu gre noter, pri drugem ven da un orecchio entra, dall'altro esce
pri vsem tem contuttociò - prst2 moški spol (-a …) na nogi: die Zehe, der Zeh
konica prsta die Zehenspitze
na prstih stati: auf den Zehenspitzen
hoja po prstih medicina der Zehengang
hoditi po prstih auf den Zehenspitzen gehen, tiho: auf leisen Sohlen gehen
šport stoja na prstih der Ballenstand, Zehenstand
stopiti na prste komu (jemandem) auf die Zehen treten
stopiti na prste sich auf die Zehen stellen (stopiti na prst) sich auf die Zehenspitzen stellen - pŕst1 -a finger; (živali) toe, digit
mali pŕst little finger
nožni pŕst toe
srednji pŕst middle finger
blazinica pŕsta fingertip
po, na pŕstih on tiptoe
od kajenja rjavi pŕsti nicotine-stained fingers pl
umazani pŕsti dirty fingers
pŕst rokavice finger of a glove
dati jih komu po pŕstih to rap someone's fingers
imeti dolge pŕste (figurativno, krasti) to steal, to be one of the light-fingered gentry
imeti svoje pŕste zraven (pri kaki zadevi) to have a finger in the pie, to have a hand in something
za dva pŕsta je imela rdečila na licih she had a layer of rouge two fingers deep on her cheeks
on ima več pameti v malem pŕstu kot ti v glavi he has more wit in his little finger than you in your whole body
imeti v malem pŕstu (figurativno) to have at one's finger's end
daj, pomôli mu pŕst, pa bo zgrabil vso roko (figurativno) give him an inch, and he will take an ell!
daj pŕste proč od teh stvari! don't tamper with these things!
gledati komu na pŕste to keep a close eye upon someone, to watch someone closely
krcniti koga po pŕstih to tap someone's fingers
dati komu znak s pŕstom to beckon to someone
hoditi po pŕstih to tiptoe
s pŕstom ne migniti (komu v pomoč) not to stir a finger (to help someone), not to lift a finger, not to turn a hand (to help someone)
pŕste si oblizniti (figurativno) to lick one's fingers
opeči si pŕste (figurativno) to burn one's fingers, to singe one's feathers
pokazati s pŕstom na to point one's finger at
požugati s pŕstom to wag one's finger
okoli pŕstov oviti (figurativno) to twist (ali to wind, to wrap) someone round one's little finger
komu na pŕste stopiti to tread on someone's toes
iti po pŕstih po stopnicah navzgor to tiptoe upstairs
pogledati skozi pŕste ob... (figurativno) to connive at, to turn a blind eye to
pogledati komu skozi pŕste (figurativno) to condone someone's shortcomings
na pŕste šteti to count on one's fingers' ends (ali on the fingers)
urezati se v pŕst to cut one's finger
pŕsti me srbijo (da bi to storil) my fingers are itching (to do it)
temno je, da ne vidiš pŕsta pred nosom it is pitch-dark
znati svojo lekcijo iz malega pŕsta to have one's lesson at one's fingertips - pŕst, -a anatomija doigt moški spol ; (na nogi) orteil moški spol , doigt de pied
hoditi po prstih marcher sur la pointe des pieds
imeti svoje prste zraven, vmes (pri čem) être mêlé à quelque chose, avoir trempé dans quelque chose
našteti, prešteti kaj na prste compter quelque chose sur ses doigts (ali sur les doigts de la main)
ne migniti s prstom za ne pas bouger un doigt pour, ne pas remuer (ali lever) le petit doigt pour
opeči si prste se brûler les doigts, figurativno toucher à un sujet brûlant
oviti koga okoli prsta (figurativno) obtenir de quelqu'un tout ce que l'on veut
stopiti komu na prste (figurativno) mettre fin (ali un terme) aux activités de quelqu'un, couper court aux menées de quelqu'un - red2 [é] moški spol (-a, ni množine)
1. (ureditev) die Ordnung (cerkveni Kirchenordnung, družbeni Gesellschaftsordnung, Herrschaftsordnung, fevdalni Feudalordnung, gospodarski Wirtschaftsordnung)
pravni red die Rechtsordnung
2. (predpisi) die Ordnung (kovni Münzordnung, občinski volilni Gemeindewahlordnung, pokopališki Friedhofsordnung)
3. (vrstni red) die Reihenfolge, die Ordnung, die Reihung
dedni red pravo die Erbfolge, Erbreihenfolge
gosji red die Einerkolonne, der Gänsemarsch (hoditi v gosjem redu im Gänsemarsch gehen)
načelo vrstnega reda das Prioritätsprinzip
v abecednem vrstnem redu in alphabetischer Reihenfolge
4.
besedni red die Wortfolge, die Wortstellung
v vprašalnem stavku: die Fragestellung
5.
dnevni red die Tagesordnung, Geschäftsordnung
točka dnevnega reda der TOP (Tagesordnungspunkt)
biti na dnevnem redu an der Tagesordnung sein, zur Debatte stehen
dati na dnevni red an die Tagesordnung setzen, in die Tagesordnung aufnehmen, figurativno zur Debatte stellen
preiti k dnevnemu redu zur Tagesordnung übergehen
priti na dnevni red in die Tagesordnung aufgenommen werden, zur Sprache kommen
6.
hišni red die Hausordnung, v zaporu: Gefängnisordnung, v domu: Heimordnung
knjižnični red Benutzungsordnung
7.
javni red öffentliche Ordnung
javni red in mir öffentliche Ruhe und Ordnung
institucija, ki skrbi za javni red die Ordnungsbehörde
čuvar reda der Ordnungshüter
motenje reda die Ordnungsstörung
načelo reda das Ordnungsprinzip
8.
vozni red der Fahrplan
(poletni Sommerfahrplan, zimski Winterfahrplan)
sprememba voznega reda die Fahrplanänderung
zamenjava voznega reda der Fahrplanwechsel
po voznem redu fahrplanmäßig - réd ordre moški spol , règle ženski spol , rang moški spol ; (odlikovanje) décoration ženski spol ; (šolstvo ocena) note ženski spol
v redu en ordre, bien rangé, bien ordonné, (dokumenti) en règle
po redu (po vrsti) à tour de rôle, l'un après l'autre, chacun à son tour, à chacun son tour
po abecednem redu par ordre alphabétique
po kronološkem redu chronologiquement
besedni red ordre des mots
dnevni red ordre du jour
družbeni (socialni) red ordre social
frančiškanski red ordre des franciscains
hišni red règlement moški spol intérieur (de la maison)
izpitni red règlement des examens
javni red ordre public
nemški viteški red (zgodovina) ordre Teutonique
policijski red règlement de police
red iz vedenja note de conduite
višji (nižji) redovi (religija) ordres majeurs (mineurs)
vozni red indicateur moški spol (des chemins de fer, des autocars), (tableau moški spol) horaire moški spol
po voznem redu d'après l'horaire
vrstni red succession ženski spol, ordre
biti na dnevnem redu figurer à l'ordre du jour
črtati (umakniti) z dnevnega reda rayer (retirer) de l'ordre du jour
dati na dnevni red mettre (ali inscrire) à l'ordre du jour
postaviti dnevni red établir (ali dresser, élaborer) l'ordre du jour
preiti na dnevni red passer à l'ordre du jour
sprejeti dnevni red adopter l'ordre du jour
vse je v redu tout est pour le mieux, tout va bien
vse je v najlepšem redu tout va pour le mieux, tout est parfaitement en règle
nekaj ni v redu quelque chose va de travers (ali familiarno cloche)
v dobrem redu (tehnika) en bon état, en ordre de marche
imeti smisel za red avoir l'esprit d'ordre
v red spraviti mettre en ordre, ranger
red držati tenir en (bon) ordre
motiti red perturber l'ordre
priti iz reda se déranger, se perturber
(zopet) vzpostaviti red rétablir l'ordre
hoditi v gosjem redu marcher à la file indienne (ali à la queue leu leu) - rítenski en arrière, à reculons
ritenska hoja marche ženski spol arrière
ritensko hoditi aller (ali marcher) à reculons, reculer - s (pred zvenečimi glasovi z) with; by, from
s pošto by post
s 50 leti at the age of 50 years
s časom with time, in the course of time
s svinčnikom in pencil
s tega stališča, vidika from this point of view, standpoint
z zgodovinskega stališča from the historical standpoint
s pismom (pismeno) by letter
s silo by force
s pomočjo... by means of...
kaj (pa) je s teboj? what is the matter with you?
govoriti s kom to speak with (ali to) someone
jesti s krožnika to eat off a plate
pasti s konja to fall off one's horse
hoditi s palico to walk with a stick
potovati s parnikom (z letalom, z vlakom) to travel by steamer (by air plane, by train)
kaj misliš reči s temi besedami? what do you mean by these words?
prepirati se s kom to quarrel with someone
primerjati koga s kom drugim to compare someone with someone else
boriti se s smrtjo to be in one's last agony, to be at one's last gasp
vsta(ja)ti s soncem to rise with the sun
tekmovati s kom to rival someone, to vie with someone
udariti s palico to strike with a stick
vzemite me s seboj! take me along with you!
s solzami v očeh... with tears in one's eyes - sandal samostalnik
ponavadi v množini (poletna obutev) ▸ szandálusnjeni sandali ▸ bőrszandálpar sandalov ▸ egy pár szandálsandali s peto ▸ magassarkú szandálelegantni sandali ▸ elegáns szandálpoletni sandali ▸ nyári szandálodprti sandali ▸ nyitott szandálzlati sandali ▸ arany szandálženski sandali ▸ női szandálhoditi v sandalih ▸ szandálban járudobni sandali ▸ kényelmes szandálSopomenke: sandala - sánja (-e) f
1. pl. sanje sogni, sogno:
verjeti v sanje credere nei sogni
sanjati sanje sognare, aver sogni
govoriti v sanjah parlare in sogno
hoditi kakor v sanjah camminare come in sogno
2. pren. sogno:
sanje se niso uresničile i sogni non si sono avverati
prazne, varljive, visokoleteče sanje sogni vani, fallaci, sublimi
mladostne sanje sogni giovanili, di gioventù
romantične sanje sogni romantici
pren. še v sanjah mi ne pride na misel nemmeno per sogno
to stanovanje so prave sanje un alloggio che è un sogno, da sogno
srečati princa svojih sanj incontrare il principe azzurro
tovarna sanj la fabbrica dei sogni (Hollywood)
miniti kakor v sanjah passare come in sogno
lepa kot sanje bella come un (in) sogno, una bellezza da sogno