Franja

steel¹ [sti:l]

1. samostalnik
jeklo; predmet (orodje, orožje) iz jekla
poetično bodalo, meč; jeklena palica
figurativno moč, vztrajnost; neusmiljenost

cold steel hladno, jekleno orožje
high steel, hard steel trdo jeklo
low, mild steel mehko jeklo
an enemy worthy of one's steel močan, dostojen, nevaren nasprotnik ali sovražnik
a foe worthy of my steel mene vreden sovražnik
a grip of steel železen prijem
a heart of steel trdo, neusmiljeno srce, srce iz kamna
muscles of steel jeklene mišice
to temper steel kaliti jeklo

2. pridevnik
jeklen, iz jekla
figurativno trd kot jeklo, železen

steel pen jekleno pero

still² [stil]

1. prislov
še vedno, še (pred primernikom), doslej

2. veznik
vendar, vendarle, kljub temu

still dearer (bigher) še dražji (višji)
points still unsettled doslej (še vedno) neurejena vprašanja
we are still here še (vedno) smo tu
it is mild today, still I should take my coat if I were you ni hladno danes, vendar bi jaz na vašem mestu vzel površnik

stiskálnica (-e) f pressa, frantoio, torchio:
teh. hidravlična stiskalnica pressa idraulica
agr. stiskalnica za olje frantoio d'olive, strettoio, verrocchio
stiskalnica za grozdje torchio per uva, pigiatrice
stiskalnica za krmo schiacciaforaggi
stiskalnica za krompir passapatate, schiacciapatate
stiskalnica za slamo passapaglia
teh. stiskalnica za hladno preoblikovanje pločevine imbutitrice
stiskalnica za staro železo pacchettatrice per rottami

stiskanj|e srednji spol (-a …) rok ipd.: der Druck, das Drücken; zaljubljencev: die Knutscherei, die Schmuserei; (kompresija) die Kompression; (zoženje) die Einschnürung; tehnika das Pressen (hladno Kaltpressen, oblikovalno Formpressen, vroče Heißpressen, Warmpressen), die Pressung; grozdja: die Kelterung, die Kelterei; (tlačenje) die Stauchung (ostružkov Spanstauchung)
stiskanje smeti die Müllverdichtung
likanje s stiskanjem das Bügelpressen
oblikovanje s stiskanjem das Formpressen
vulkanizacija s stiskanjem die [Preßvulkanisierung] Pressvulkanisierung

sup¹ [sʌp] neprehodni glagol & prehodni glagol
večerjati; pogostiti (koga) z večerjo, dati (komu) večerjo

to sup with Pluto figurativno umreti
to sup cold meat imeti hladno meso za večerjo

tepidus 3, adv. -ē (tepēre)

1. mlačen, (zmerno) topel, gôrek (gorák), mil: Lucan. idr., venti O., sol H., vapor Lucr., dies tepidiores Varr., Plin., loca tepidiora Plin., cubiculum hieme tepidissimum Plin., inter utrumque (frigidum et calidum) tepidum est Sen. ph., tepidae brumae H. tople (= mile) zime, tepidum ligurrire ius H. napol ohlajeno juho (omako), cruor V., tectum H. hladna, pullos tepide (na gorkem) habere Col., tepidius natare Plin. iun., cum tepidius (premlačno) forte lotus esset Lamp.; acc. sing. n kot adv.: notus tepidum spirat O. toplo veje.

2. (v negativnem pomenu) le še malo topel, že ohlajajoč se, ugašajoč, ugasel: rogus, foci O.

3. metaf. mlačen: haud tepidi ignes O. vroča ljubezen, mens O. mlačno srce, quia tepidus es et nec frigidus nec calidus, incipiam te evomere ex ore meo Vulg., tepidissime hoc dicebat Aug. prav hladno.

Teppich, der, (-s, -e) preproga; etwas unter den Teppich kehren figurativ pomesti pod preprogo, prikriti, zatušati; auf dem Teppich bleiben ohraniti hladno glavo

tourner [turne] verbe transitif vrteti, obračati, obrniti, sukati; stružiti, krožno mešati; prevesti; snemati (film); izraziti, (na)pisati, stilizirati; verbe intransitif vrteti se, obiti, iti (autour de okoli, okrog); obrniti se, skreniti, zaviti (à droite, à gauche na desno, na levo); krožiti, rotirati; filmati; sprevreči se (veter); spremeniti se (en v), postati; izteči se; izvreči se (en v); skisati se (vino), sesiriti se (mleko); dobiti barvo (sadeži)

se tourner obrniti se, okreniti se (vers proti)
se tourner contre quelqu'un obrniti se, nastopiti proti komu; spremeniti se (en v), postati
verbe transitif: tourner et retourner quelque chose obračati, vrteti kaj na vse strani
faire tourner quelqu'un en bourrique (figuré) razjeziti, razhuditi koga
tournez, s'il vous plaît obrnite (list), prosimo!
tourner le bouton prižgati luč
tourner bride (figuré) presedlati
tourner casaque (figuré) presedlati, postati uskok
tourner un compliment napraviti (lep) poklon
tourner une difficulté izogniti se težavi
tourner une loi obiti zakon
tourner le dos obrniti hrbet; figuré zbežati
tourner le coin de la rue zaviti okrog uličnega vogala
tourner quelqu'un en dérision zasmehovati koga
tourner l'ennemi obiti sovražnika
tourner un film vrteti, snemati film
faire tourner un disque zavrteti gramofonsko ploščo
faire tourner une entreprise spraviti podjetje v obratovanje
tourner quelqu'un à son gré (figuré) okrog prstov koga oviti
il tourne bien ses lettres dobro, lepo piše svoja pisma
tourner quelqu'un en ridicule osmešiti koga, norčevati se iz koga
tourner le sang, les sangs (figuré) pognati strah v kosti
tourner une sauce (krožno) mešati omako
tourner les souliers pošvedrati čevlje
tourner les talons peté pokazati, popihati jo
tourner la tête pogledati nazaj
tourner tout en mal vse v slabo obrniti
tourner la tête à quelqu'un zmešati komu glavo
tourner un pied de table stružiti nogo za mizo
verbe intransitif: tourner à l'aigre poslabšati se
tourner bien, mal dobro, slabo se obračati, se končati
tourner court nenadoma se ustaviti, spodleteti
tourner du côté de quelqu'un potegniti s kom, stopiti na njegovo stran
il tourne cœur srce je adut
la chance a tourné sreča se je obrnila, stvari so se spremenile
silence, on tourne! tišina, snemamo (film)!
cet enfant a mal tourné ta otrok je zašel na slaba pota, se je spridil
le temps tourne au froid vreme postaja hladno
le lait a tourné mleko se je skisalo, sesirilo
cela tournera à son honneur to mu bo v čast
tourner autour du pot hoditi kot mačka okrog vrele kaše, ne priti z besedo na dan, obotavljati se
la tête me tourne v glavi se mi vrti
tourner autour d'une femme vrteti se okrog ženske, dvoriti ji
il tourne sans cesse autour du ministre neprestano se vrti okrog ministra, išče njegovo naklonjenost, dobrohotnost
il tourne à tout vent on obrača plašč po vetru
tourner au tragique posta(ja)ti tragično, končati se tragično
tourner rond vrteti se okoli, familier dobro se končati
(populaire) tourner de l'œil omedleti
tourner de travers slabo se končati, ponesrečiti se, spodleteti
tourner à vide (automobilisme) teči prazen
j'au vu tout tourner vse se mi je zavrtelo pred očmi, postal sem omotičen
se tourner contre quelqu'un obrniti se proti komu, postati mu sovražen
je ne sais plus de quel côté me tourner ne vem več, kje se me glava drži
il se tourne et se retourne dans son lit obrača se sem in tja, premetava se v postelji
se tourner le pied zviniti si, spahniti si nogo
se tourner vers quelqu'un (figuré) obrniti se na koga (za pomoč, uslugo)

Toussaint [tusɛ̃] féminin, religion Vsi sveti (1. nov.)

un temps de Toussaint sivo, hladno vreme

trdenj|e [ê] srednji spol (-a …) die Härtung (hladno tehnika Kalthärtung)

triste [trist] adjectif žalosten, otožen (de zaradi); turoben, mračen, neprijeten; beden, slab, nesrečen

un triste sire nesrečnik, bednik
triste comme un bonnet de nuit, comme une porte de prison (figuré) zelo žalosten
le chevalier à la triste figure vitez žalostne postave (don Kihot)
faire triste mine čemerno se držati
tu as triste mine nisi videti zdrav
faire triste mine à quelqu'un koga neprijazno, hladno sprejeti
(familier) avoir le vin triste biti žalosten po preobilnem pitju vina
les gens tristes, les tristes žalostni ljudje

trocken suh; Klima: sušen; figurativ suhoparen; Wein: suh; trocken sein biti suh, Alkoholiker: vzdržati brez pijače; trocken rasieren briti na suho (z električnim brivnikom); trockene Destillation Chemie suha destilacija; trockener Husten suh kašelj; trockene Kälte suh mraz; trockenen Auges brez solze, hladno; trockenen Fußes ne da bi si zmočil noge; auf dem trockenen sitzen figurativ biti suh (brez denarja); ne vedeti ne naprej ne nazaj; ironisch sedeti pred praznim kozarcem; im Trockenen na suhem, figurativ na varnem; seine Schäfchen ins Trockene bringen okoristiti se (na tuj račun)

vagus 3 (indoev. kor. *u̯ag- upogniti, upogibati, (z)lomiti, soobl. h kor. *u̯aq- [gl. vacillō]; prim. gr. ἄγνῡμι, ἀγή lom, stvnem. wankon, wanchōn = nem. wanken, nem. wackeln, stvnem. winkan bočno se premikati, omahovati, kolebati, opotekati se)

1. sem in tja pohajajoč, potikajoč se (po svetu), klateč se, vandrajoč, križemkražem (po svetu) hodeč, begajoč, bloden, blodeč, nestalen, nestanoviten: Acc. ap. Non., O., Q., Sen. ph. idr., multitudo dispersa atque vaga Ci., cum vagus et exsul erraret Ci., Gaetuli vagi, palantes S. potikajoči se nestalneži, mercator H., navita Tib., vagi per vias T., matronae vagae per vias L., aves H. sem in tja letajoče (poletavajoče), pisces H. švigajoče; subst.: vagi quidam L. klateži, brezdomneži, brezdomci, brezdomski ljudje; enalaga: vaga vita Ci. hladno, gressus Mart., gradus, pedes O.

2. metaf. (o neživih subj. in abstr.)
a) premikajoč se, premičen, nestalen: Sen. ph. idr., sidera Ci. ali stellae Ci., Ap. premičnice, planeti, flumina H. blodno tekoče, Tiberis H. raztekajoča se, venti H. ali aura O. nestalno vejoči (vejoča), nestalno pihajoči (pihajoča), fulmina O. sem in tja švigajoči, harena H. bežen, lahek, crines O. frleči, vihravi, plapolavi, vagus in laxā pelle pes natat O. opleta (omahuje) sem in tja; subst.: vagae (sc. stellae) Ap. premičnice, planeti.
b) nestanoviten, spremenljiv, nestalen: turba, imago O., puella O. nestanoviten v ljubezni, vilicus Col. ali concubitus H. razuzdan, prešuštniški, vagus adhuc Domitius Vell. omahujoč med strankami, quam sit vaga volubilisque fortuna Ci., non vaga, sed stabilis sententia Ci., vagus animis Cat. blodeč v duhu, blodečega duha.
c) nenatančen, nedoločen, (pre)splošen: illam partem quaestionum adiungere oratori vagam et liberam Ci., nomen Plin., vagae admodum causae T.; occ. (o govoru) α) brez smotra in načrta bivajoč, nenačrtovan: solutum quiddam sit (sc. in oratione), nec tamen vagum Ci. β) na vse strani se raztezajoč: vagum illud orationis genus Ci.
d) površen, lahkomiseln: iuventa Mart. — Adv. vagē

1. na daleč okrog, širom(a), (na) široko (po): vage effusi per agros L.

2. metaf. raztreseno, razpršeno: Corn., Lucr., aliquid passim et vagē dicere Sen. ph.

valjan (-a, -o) gewalzt (hladno kaltgewalzt), Walz- (pločevina das Walzblech, žica der Walzdraht, steklo das Walzglas, železo das Walzeisen)

valjanj|e² srednji spol (-a …) tehnika das Walzen (hladno Blankwalzen, Kaltwalzen, na zanke Umsteckwalzen, vlečno Ziehwalzen), das Walken
trdnost pri valjanju die Walzfestigkeit

valja|ti¹ (-m) walzen (hladno kaltwalzen, grobo vorwalzen, narazen auswalzen, na zanko umwälzen)
z navzkrižnimi valji friemeln

vari|ti¹ (-m) tehnika schweißen (hladno kaltschweißen, točkovno punktschweißen)
ki se da variti schweißbar

varjênje (-a) n saldatura:
hladno varjenje saldatura a freddo
plamensko varjenje saldatura autogena, ossidrica
talilno varjenje saldatura a fusione, per fusione
točkovno varjenje saldatura a punti
varjenje s pritiskom saldatura a pressione
pištola za varjenje pistola per saldatura
obločno varjenje saldatura elettrica ad arco
uporovno varjenje saldatura elettrica a resistenza

večérja supper; dinner

poslovilna večérja farewell dinner
zadnja večérja religija the Last Supper
dati komu večérjo to give someone (his) supper
imeti hladno meso za večérjo to sup (ali dine) on cold meat

véndar yet, still; however

toda véndarle but yet
véndarle (vseeno) nevertheless, notwithstanding
véndarle bo še zmagal he will win yet
čudno, nenavadno je, a véndarle resnično it is strange and yet true
véndarle je res it is true all the same; it is true for all that
véndarle je dober dečko he's a good fellow for all that
ni hladno danes, véndar bi jaz na vašem mestu vzel površnik it is mild today, still I should take my coat if I were you
pomagaj mi véndar! do help me!
saj véndar delam! I do work!