Franja

povédati (povém) perf. dire, raccontare; esprimere; esporre; pronunciare:
povedati ime, novico dire il nome, dire una notizia
povedati svoje mnenje esporre, esprimere il proprio parere
povedati na pamet dire a memoria
povedati nekaj priložnostnih besed pronunziare qualche parola di circostanza
česa ne poveš ma no
pren. to ime mi ne pove nič il nome non mi dice niente, non conosco la persona che porta questo nome
pren. nos mi je povedal sentivo
kaj boš dobrega povedal? cosa racconti di bello?
povedati komu nekaj gorkih strapazzare qcn.
povedati v obraz dire in faccia
povedati komu kaj nazaj ribattere a uno, controbattere qcn.
povedati komu svoje dire a uno ciò che si merita
bilo je, kako bi povedal, malo nerodno la cosa era, come dire, piuttosto imbarazzante
PREGOVORI:
greh se pove, grešnika pa ne si dice il peccato, ma non il peccatore
povej mi, s kom se družiš, in ti povem, kdo si dimmi con chi vai e ti dirò chi sei

prȁotačkī -ā -ō praočetovski: praotački grijeh, greh izvirni greh

primitivo prvoten, prvobiten, pra-, samoroden, samorasel, samonikel, primitiven

lengua primitiva prajezik
color primitivo osnovna barva
la primitiva falta dedni greh

prvòrodnī -ā -ō prvorojeni; prvorodni greh mitol. izvirni greh

rémissible [-sibl] adjectif odpustljiv

péché masculin rémissible odpustljiv greh

requete- (predpona)

requetebién izvrsten
requetefeo grd kot smrten greh

scimmia f

1. zool. opica:
scimmia cappuccina (cebo) navadna kapucinka (Cebus capucinus)
scimmia leonina levja opica, levič (Leontocebus leoninus)
scimmia ragno (atele) koata, črna brezpalčarka (Ateles)
scimmia ricola veliki levič (Leontocebus rosalia)
scimmia urlatrice (aluatta) aluata, rdeči vriskač (Alouatta seniculus)

2. pren. grdoba:
arrampicarsi come una scimmia plezati kot opica
essere brutto come una scimmia biti grd kot smrtni greh
fare la scimmia a qcn. koga oponašati

3. nareč. pijanost:
prendersi una scimmia nažgati se ga

4. pren. žarg.
avere la scimmia sulla spalla biti drogiran, biti zasvojen (z mamilom)

sladkosneden pridevnik
1. (ki ima rad sladko) ▸ édesszájú
Sem zelo sladkosnedna, sladkarije so moj veliki greh. ▸ Nagyon édesszájú vagyok, az édességek az én nagy bűnöm.
Sladkosnednim obiskovalcem so pokazali torte, druge sladice in pecivo. ▸ Az édesszájú látogatóknak megmutatták a tortákat és más édességeket, süteményeket.
Sladico so razrezali na tisoč kosov in jih razdelili sladkosnednim radovednežem. ▸ A desszertet ezer darabra vágták és szétosztották az édesszájú kíváncsiskodók között.
Sopomenke: sladkosned

2. (navdušen; zagnan) ▸ ínyenc
Skriti viri pravijo, da je gospa zelo glasbeno sladkosnedna. ▸ Titkos források azt állítják, hogy a hölgy nagy zenei ínyenc.

slide^*2 [sláid] neprehodni glagol
drseti, zdrsniti, spodrsniti, zdrkniti, spodrseti; drsati se po ledu (brez drsalk); gladko teči; polzeti; počasi, neopazno padati (into v)
iti prek (česa), (neopaženo) miniti; počasi prehajati (from ... to od ... k, na, v)
sleng oditi
prehodni glagol
pahniti, poriniti, napraviti, da nekaj zdrsne (into v, na)

the boys are sliding on the pond dečki se drsajo na ribniku
he has slid into bad habits navzel se je slabih navad
to slide one's hand into one's pocket vtakniti roko v žep
to let things slide prepustiti stvari toku razvoja, ničesar ne ukreniti, biti brezbrižen
he slid out of the room zmuznil se je iz sobe
to slide into sin zabresti v greh
he slid over the question of his divorce hitro je prešel vprašanje svoje ločitve (razveze)
to slide over a delicate subject preiti kočljiv predmet
to slide a ship down the skids navtika spustiti ladjo po drsalicah v morje (pri splavitvi)

smŕten (of) death, concerning death; (usoden) deadly, fatal; (kazen) capital, mortal, lethal; (smrti podoben) deathlike, deathly

smŕtni boj agony, last throes pl, death agony
smŕtni greh mortal (ali deadly) sin
sedem smŕtnih grehov the seven deadly sins
smŕtna groza horrors pl of death
smŕtno hropenje death rattle
smŕtna kazen capital sentence, death penalty
smŕtne muke pangs pl of death
smŕtna nesreča fatal accident, accidental death
smŕtna nevarnost mortal danger, deadly peril
smŕtno oznanilo notice of death, obituary
smŕtna obsodba capital sentence, condemnation to death, death warrant
smŕtna postelja deathbed
smŕtni primer death, casualty
smŕtna rana mortal wound
smŕtna slutnja premonition (ali presentiment) of death
smŕten strah mortal fear
smŕtni sovražnik deadly enemy
smŕtno sovraštvo deadly hatred
smŕtni udarec death-blow
smŕtna ura hour of death
smŕtni (mrtvaški) zvon death knell
biti v smŕtni nevarnosti to be in mortal danger

smŕten mortel, de (la) mort, fatal, meurtrier, délétère

smrtna bledica pâleur mortelle (ali cadavérique, livide, cireuse), teint cadavéreux
smrtni boj agonie ženski spol
smrtni greh (religija) péché mortel
smrtno hropenje râle moški spol de l'agonie
smrtna kazen peine capitale (ali de mort)
smrtne muke tourments moški spol množine de la mort
smrtna nevarnost danger moški spol de mort
smrtna obsodba arrêt moški spol de mort, sentence capitale, condamnation ženski spol à (la peine de) mort
smrtna postelja lit moški spol de mort
smrtno sovraštvo inimitié (ali haine) mortelle
smrtni strah affres ženski spol množine (ali angoisses ženski spol množine) de la mort
prestajati smrtni strah être dans des transes mortelles
smrtni udarec coup mortel, (milostni) coup de grâce
smrtna ura heure ženski spol de la mort, heure suprême (ali fatale), dernière heure
smrtni vzrok cause ženski spol de la mort
smrtni žarki rayons moški spol množine de la mort, familiarno rayons qui tuent

smŕten (-tna -o) adj.

1. della morte, mortale, letale, esiziale, micidiale, capitale, fatale;
kačji pik je lahko smrten il morso della vipera può essere letale
smrtna rana ferita mortale
smrtni sovražnik nemico mortale
smrtna kazen pena capitale

2. (umrljiv) mortale:
vsi smo smrtni tutti siamo mortali

3. pren. mortale, di tomba:
smrtno sovraštvo odio mortale
smrtna tišina silenzio di tomba
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ležati na smrtni postelji agonizzare
spati smrtno spanje essere morti
smrtna obsodba condanna a morte
rel. smrtni greh peccato mortale, capitale
šport. smrtni skok salto mortale
šport. smrtni zavoj spirale della morte
zool. smrtni sel nunzio della morte (Blaps mortisaga)

smŕten de muerte, mortal; fatal, mortífero, deletéreo

smrten primer muerte f
smrtni primeri fallecimientos m pl, defunciones f pl (zlasti v statistikah)
smrtna bledica palidez f cadavérica
smrtna celica cámara f de ejecución
smrtni greh (rel) pecado m mortal
smrtni boj agonía f, último trance m
smrtno hropenje estertor m de la agonía
smrtna kazen pena f capital, pena de muerte
smrtne muke angustias f pl mortales
smrtna nevarnost peligro m de muerte
rešiti koga iz smrtne nevarnosti salvar la vida a alg
smrtno oznanilo (v časopisu) esquela f de defunción; (s pismom) esquela mortuoria
smrtna obsodba sentencia f de muerte
smrtni padec caída f mortal
smrtna postelja lecho m de muerte
smrtna rana herida f mortal
smrtno sovraštvo odio m mortal
smrtno spanje sueño m de muerte
smrtni strah angustias f pl mortales
prestajati smrtni strah pasar angustias mortales, estar con el alma en un hilo
smrtna ura hora f de la muerte, hora f suprema, última hora f
smrtni udarec golpe m mortal; (milostni) golpe m de gracia
smrtni vzrok causa f de la muerte
smrtni žarki rayos m pl mortíferos

sódomski (-a -o) adj. di Sodoma, sodomitico:
rel. sodomski greh peccato di sodomia

spavento m

1. strah; groza:
esser brutto da far spavento biti grd kot smrtni greh
fare, incutere, mettere spavento zbujati strah
morire, tremare di spavento umreti, tresti se od groze
provare un grande spavento hudo se prestrašiti

2. ekst. pog. strašilo

storíti faire, produire, exécuter, accomplir, réaliser; causer, provoquer ; (napako) commettre ; (povreči, o živali) mettre bas

storiti komu dobroto faire du bien à quelqu'un
greh storiti commettre un péché
storiti svojo dolžnost faire son devoir
storiti komu silo faire violence à quelqu'un, user de violence envers quelqu'un, (ženski) violenter, violer (une femme)
storiti komu škodo porter préjudice à quelqu'un, faire tort, nuire à quelqu'un
kaj storiti? que faire?
kaj naj storim? que dois-je faire?, que voulezvous que je fasse?
storiti vse, kar je mogoče faire de son mieux, faire tout son possible
tu se ne da nič več storiti il n'y a plus rien à faire
smrt storiti mourir, périr, succomber
storjena obleka un habit tout fait (ali de confection)

storíti hacer; causar ; (korak, skok) dar ; (povreči, o živali) criar

storiti komu krivico ser injusto con alg
storiti komu dobroto hacer bien a alg
storiti greh pecar, cometer un pecado
storiti napako cometer una falta, incurrir en un error
storiti komu silo hacer violencia a alg, (ženski) violar, forzar
storiti svojo dolžnost hacer su deber, cumplir con su deber
storiti odločilni korak dar el paso decisivo
storiti po svoji najboljši presoji hacer según su mejor criterio
storiti kar je le mogoče hacer todo lo posible
Kaj storiti? ¿qué hay que hacer?
kaj naj storim? ¿qué voy a hacer?
kaj ti je storil? ¿qué te ha hecho?
to se da storiti puede hacerse, es factible
tu se ne da nič storiti! ¡qué se ha de hacer!
ničesar ne storiti no hacer nada
to bo treba storiti eso tendrá que hacerse
s tem še ni nič storjenega con eso no basta
to človeku dobro storí (dé) esto hace (ali sienta) bien a uno
to mi ne stori nič eso no me importa nada; me es indiferente
dobro bi storil, če (bi kupil ...) harías bien en (comprar...)

Suillius 3 Suílij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znana sta:

1. P. Suillius Publij Suilij, Germanikov kvestor v Germaniji, l. 24 po Kr. poslan v izgnanstvo, ker se je pustil podkupiti. V Rim se je vrnil za časa cesarja Klavdija; tu se je ukvarjal s koristolovskim ovajanjem in obtoževanjem uglednih in poštenih posameznikov. Zaradi tega in zaradi nepravilnosti pri upravljanju province Azija (greh iz preteklosti) ga je cesar Nero(n) l. 58 po Kr. dal ponovno izgnati: T.

2. M. Suillius Mark Suilij, sin prejšnjega, konzul l. 50 po Kr., okrog l. 58 po Kr. obtožen izsiljevanja, vendar ga je sam Nero(n) oprostil obtožbe: T.

tache [taš] féminin madež; pega, lisa; figuré sramotni madež; napaka

sans taches brez madežev, neomadeževan
tache d'encre packa (od črnila)
tache de graisse, de rouille, de sang madež od masti, rje, krvi
tache solaire sončna pega
tache hépatique pega
tache origineile (religion) izvirni greh
taches pluriel de rousseur pege na obrazu
enlever, ôter une tache odstraniti madež
faire tache napraviti madež, figuré napraviti neprijeten vtis, biti neprimeren, delati sramoto
faire tache d'huile (figuré) počasi se širiti, razširjati se (kot madež od olja)

ugly¹ [ʌ́gli] pridevnik
grd, nelep; odvraten, ostuden, ogaben; gnusen; umazan; neprijeten
ameriško, pogovorno prepirljiv, hudoben, zlohoten; nevaren, preteč (oblak); kritičen

as ugly as sin grd kot smrtni greh
an ugly customer zoprn, neprijeten, nevaren človek
an ugly crime podel zločin
an ugly face grd obraz
ugly duckling grda račka (ki se pozneje razvije v lepega laboda)
an ugly job težavna, zoprna, neprijetna zadeva (delo)
an ugly wound grda, nevarna rana
ugly symptoms nevarni simptomi
to look ugly biti grde, neprijetne zunanjosti (oseba); slabo, neugodno se obrniti (položaj)
to grow ugly postati grd
things have an ugly look stvari se grdo, neprijetno obračajo
the sky looks ugly nebo obeta grdo vreme