Franja

stotér (-a -o) numer.

1. di cento; di cento specie; centuplice:
grad s stoterimi sobami un castello con cento stanze

2. pren. numeroso, innumerevole

Sulpicius 3 Sulpícij(ev), ime rimskega patricijskega rodu. Poseb. znani so:

1. Serv. Sulpicius Camerīnus Cornūtus Servij Sulpicij Kamerin(ski) Kornut, konzul l. 500, diktator in zmagovalec nad Latin(c)i l. 496: L.

2. Q. Sulpicius Camerīnus Cornūtus Kvint Sulpicij Kamerin(ski) Kornut, konzul l. 490, l. 454 eden od poslancev, ki jim je bila zaupana naloga, naj prinesejo zakone iz Grčije: L.

3. Serv. Sulpicius Camerīnus Servij Sulpicij Kamerin(ski), konzul l. 393, je nasprotoval izselitvi v Veje ter dosegel, da so vejska zemljišča razdelili med plebejce: L.

4. Q. Sulpicius Longus Kvint Sulpicij Long (Dolgi) je dal kot vojaški tribun s skale pahniti stražo, ki Galcem ni preprečila splezati na Kapitol(ij); kasneje je vodil pogajanja z Galci: L.

5. Serv. Sulpicius Rūfus Servij Sulpicij Ruf (Rdečelasi) je l. 377 kot konzulski tribun obvaroval tuskulski grad, ki so ga oblegali Latin(c)i: L.

6. C. Sulpicius Peticus Gaj Sulpicij Petik je bil petkrat konzul; l. 361 se je bojeval proti Hernikom in jih premagal, l. 358 je kot diktator porazil bojske Galce, l. 356 in 351 pa Tarkvinijce: L.

7. C. Sulpicius Longus Gaj Sulpicij Long (Dolgi), se je l. 323 kot konzul in pozneje še enkrat l. 317 vojskoval s Samniti (Samnijci) ter jih premagal v Kampaniji: L.

8. P. Sulpicius Galba Maximus Publij Sulpicij Galba Maksim je l. 211 Rim ubranil pred Hanibalovim napadom in v naslednjih letih uspešno poveljeval v spopadih proti makedonskemu kralju Filipu: L.

9. C. Sulpicius Gallus Gaj Sulpicij Gal, vojaški tribun v vojni proti makedonskemu kralju Perzeju, konzul l. 166, je premagal Ligur(ij)ce. Bil je zelo izobražen, dober govornik in poznavalec grške književnosti, ki je (kot kaže) v poznejših letih tudi sam pisateljeval in se poglobljeno ukvarjal z zvezdoznanstvom: Ci., Plin.

10. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba je iz zavisti, vendar neuspešno skušal prikrajšati Lucija Emilija Pavla (tega je iz dna duše črtil) za zmagoslavje nad Perzejem. Kot pretor se je l. 151 neuspešno vojskoval v Luzitaniji. Ker je z neko sovražno tolpo, ki se mu je zaupno predala, izjemno kruto ravnal, so ga l. 149 v Rimu obtožili; obsodbe se je sicer rešil, a le s podkupovanjem in nemožatimi prošnjami. Bil je prvi govornik svoje dobe: Ci., Q., Val. Max.

11. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba, sin prejšnjega, Saturninov nasprotnik, konzul l. 108: Ci.

12. C. Sulpicius Galba Gaj Sulpicij Galba, svak Gaja Grakha, izvrsten govornik, l. 110 javno obsojen, ker se je pustil podkupiti Jugurti: S.

13. P. Sulpicius Rūfus Publij Sulpicij Ruf, rojen l. 124, sprva pristaš aristokratov. Njim naklonjeno je s svojo izjemno govorniško nadarjenostjo vneto deloval za ohranitev ustave zlasti kot ljudski tribun l. 88. Ko se je Cezar l. 87 potegoval za konzulat, ne da bi bil prej pretor, mu je Sulpicij odločno nasprotoval in se zato sprl z njim in njegovo družino. Pozneje ga je na svojo stran pridobil Marij in ga izkoristil za svoje velikopotezne načrte; Sulpicij je predlagal več zakonov, ki sicer niso kazali nobenih prevratnih namenov, so pa očitno bili naperjeni proti senatu in aristokratom (leges Sulpiciae), med njimi še zlasti a) zakon, da ne sme noben senator imeti več kot 2000 denarijev dolga, in b) legemque ad populum tulit qua Sullae imperium abrogaretur, C. Mario bellum decerneretur Mithridaticum Vell. Ker so njegovi predlogi izzvali hud odpor senata in aristokracije, se je Sulpicij obdal s 3000 najetimi vojaki ter z njihovo pomočjo s silo dosegel, da so zakonski predlogi obveljali. Nato je razjarjeni Sula odrinil proti Rimu, ga l. 82 zavzel ter Marija in Sulpicija odstavil. Oba sta sicer pobegnila, a Sulpicija so po izdaji nekega sužnja pri Lavrentu ujeli in usmrtili: Ci., N., Vell.

14. P. Sulpicius Galba Publij Sulpicij Galba, edil skupaj s Ciceronom, s katerim se je pozneje potegoval tudi za konzulat, vendar ni uspel: Ci. ep.

15. Serv. Sulpicius Lemonia Rūfus Servij Sulpicij Lemonija Ruf, menda oče pesnika Servija Sulpicija (gl. Servius), prijatelj Cicerona, s katerim je skupaj študiral retoriko pri Molonu na Rodosu. Pozneje se je podal v pravniške vode in kot odvetnik še bolj zaslovel kot govornik. Leta 51 je bil konzul skupaj z Markom Marcelom; po daljšem političnem omahovanju se je končno odločil za Cezarja in l. 46 kot namestnik upravljal Ahajo. Po Cezarjevi smrti je zopet politično omahoval in umrl l. 43 na potovanju v Mutino k Antoniju kot senatov odposlanec. Zapustil je veliko učencev in spisov; ohranilo se je le nekaj pisem, ki jih je pisal Ciceronu: Ci., Q., Gell., Dig.

16. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba, legat pod Cezarjem v Galiji, l. 54 pretor. Leta 49 se je potegoval za konzulat, vendar je kljub Cezarjevemu priporočilu neslavno propadel. Pozneje se je pridružil zarotnikom zoper Cezarja in bil kot njegov morilec obsojen l. 43: Ci., C., Suet.

17. P. Sulpicius Rūfus Publij Sulpicij Ruf se je pod Cezarjevim poveljstvom bojeval v Galiji, bil l. 48 poveljnik (praetor) Cezarjevega ladjevja in v letih 47—45 upravitelj province Ilirija: Auct. b. Alx.

18. C. Sulpicius Galba Gaj Sulpicij Galba je potem, ko je zapravil vse svoje premoženje, naredil samomor: T.

19. Sulpicius Asper Sulpicij Asper je služil v cesarski telesni straži in se udeležil Pizonove zarote proti Neronu; to ga je stalo življenja, njegovo smrt pa opisuje T. kot constantiae exemplum.

20. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba je l. 68 po Kr. v starosti 73 let kot Neronov naslednik zasedel cesarski prestol, vendar so ga že januarja l. 69 po Kr. vojaki umorili zaradi njegove skoposti: T., Suet.

21. C. Sulpicius Apollinaris Gaj Sulpicij Apolinar, rojen v Kartagini, učen slovničar, učitelj Avla Gelija in poznejšega cesarja Pertinak(s)a. Napisal je quaestiones epistolicae in v metrični obliki vsebine Plavtovih in Terencijevih komedij ter Vergilijeve Eneide: Gell.

22. Sulpicia Sulpicija
a) pesnica, menda hči pesnika Servija Sulpicija (gl. Servius). Njeno ljubimkanje z osvobojencem Cerintom (Kerintom, s pravim imenom Kornut) opeva Tibul v 4. knjigi svojih elegij; v isti knjigi je objavil 5 njenih pesniških pisemc, ki jih je pisala svojemu ljubimcu (7.—12.): Tib.
b) pesnica ljubezenskih pesmi iz obdobja cesarja Domicijana, sloveča po svoji zvestobi do soproga Kalena: Mart., Aus., Sid.

23. P. Sulpicius Quirīnus Publij Sulpicij Kvirin ni izviral iz patricijske družine Sulpicijev, pač pa je bil po svoji soprogi Lepidi sorodstveno povezan z Liboni iz Skribonijevega rodu. Kot pogumen vojak in spreten upravnik se je prikupil Avgustu, ki ga je l. 12 imenoval za konzula. Kasneje je baje upravljal provinco Afrika, zagotovo pa kot cesarski namestnik dvakrat provinco Sirija, prvič menda l. 5 pr. Kr., drugič pa nedvomno l. 6. po Kr. Kot provincialni upravitelj se je izkazal tudi na vojaškem področju, saj je porazil več Rimljanom sovražnih ljudstev. Leta 1 pr. Kr. je bil kot comes et rector iuvenis dodeljen mlademu, za namestnika v provinco Armenija poslanemu Gaju Cezarju; spotoma se je poklonil Tiberiju, ki je bival na Rodosu, ta pa mu je ostal zvest prijatelj vse do njegove smrti l. 21 po Kr., ko je dal njegovo truplo pokopati na državne stroške: T., Vell., Suet., Fl. — Kot adj. Sulpicius 3 Sulpícijev: horrea H. (nekega Sulpicija Galbe, ki je imel v Horacijevem času v Rimu veliko zalogo vina), lex Fl. (zgoraj pod št. 13 omenjenega ljudskega tribuna Publija Sulpicija Rufa). — Od tod adj. Sulpiciānus 3 Sulpícijev, sulpicijánski: classis C. (pod št. 17 omenjenega pretorja P. Sulpicija Rufa), seditio Q. (ki ga je sprožil ljudski tribun Publij Sulpicij Ruf; gl. št. 13).

summus 3 (iz *sup-mo-s; sup = sub; prim. skr. upamáḥ najvišji, gr. ὕπατος : ὑπό, umbr. somo (= summum)) superl. k adj. superus

I. najbolj zgornji, najzgorn(j)ejši, najvišji (naspr. īnfimus, īmus): summum iugum montis C., pars summum castrorum locum petere coepit C. na vzpetino, na kateri je stal tabor, ex summi cacuminis luco L., summus ego (sc. iacui in triclinio) H. najzgorn(j)ejši = prav zgoraj, najvišje (tj. na prvem, na najčastnejšem mestu); metaf. (o zvoku, glasu) najvišji, najmočnejši, najglasnejši (naspr. īmus): summo haec clamore Pl., agere clamore summo Ter., summo sonitu quatit ungula terram Enn. ap. Macr., sonus summus Plin., Q., vox summa Q., iubeo te salvere voce summa, quoad vires valent Pl., qui summa voce versus multos uno spiritu pronuntiare consuescebat Ci.; toda: modo summa voce (= z najdebelejšim ali najglobljim glasom, z basom), modo hac resonat quae chordis quattuor ima H. (po razporeditvi strun na tetrakordu, na katerem je bila basova struna najvišja, visokotonska struna pa najnižja); partitivno = najzgorn(j)ejši del, najvišji del česa: Ca., Enn., Ter. in poznejši pisci: summus puteus Pl. vodnjakov rob, rob vodnjaka, summum vestimentum Pl. skrajni rob oblačila, summa purpura Lamp. rogljiček ali ušesce toge, summus clipei umbo V. konica (rt) ščitovega popka, in summo (sc. clipeo) custos Tarpeiae Manlius arcis stabat V. na zunanjem ščitovem robu (drugi vežejo: in summo Tarpeiae arcis; gl. spodaj subst. summum -ī), summus mons C. vrh gore, summi montes V. vrhovi (konice, rti) gora, summa urbs Ci., V. ali summa arx V. zgornji del mesta, najvišji del mesta, grad, summum tectum V. sleme, in summa sacra via Ci. prav zgoraj na sveti cesti, summa aqua ali unda, summi fluctus, summa aequora, summum mare V. površina vode itd., summo pectore exstare C. prav zgoraj iz prsi, summum corpus V., O. površina telesa, koža, summa cutis Cels. površina kože, summi digiti Q. konice prstov na nogi, summaque per galeam delibans oscula fatur V. (gl. dē-lībō), summas (sc. amphoras) operit auro N. vrče zgoraj, summa gramina V. travni vršički. Od tod subst.

1. summum -ī, n najzgorn(j)ejši del, najvišji del, najzgorn(j)ejše mesto, najvišje mesto, najvišji prostor, višina, vrh, vršina, rt: summum tecti V. sleme, ab eius (sc. frontis) summo … late diffunduntur (sc. cornua) C., ad summum montis egressus est S.; v pl.: summa tectorum Cu. hišne stehe, summa Lycaei V. vrhovi, summa collis Auct. b. Afr. konica, rt, summa scopuli V. ali petrae Cu. vrhovi, konice, summa (sc. corporis) riguerunt Sen. ph. okončine, skrajn(j)i udje; v obscenem pomenu: summa petere Mart.; abstr. (brez določila v gen.) najzgorn(j)ejše mesto, najvišje mesto, vrh, vrhunec: non longe abesse a summo Ci., leviter a summo inflexum bacillum Ci. od zgoraj, collis ab summo aequaliter declivis C. z vrha, od vrha, od zgoraj, angustius ad summum fastigium C. navzgor, in summo C., L. na vrhu, sunt in summo Plin. iun. prav zgoraj, in summum evadere L., redire in summum Petr., a summo petere Q. površno, dare a summo bibere Luc. fr. začenši od zgoraj, od zgoraj naprej = po vrsti; tako tudi: da, puere, ab summo Pl. ali puere, a summo septenis cyathis committe hos ludos Pl., si quid de summo petas Pl. če hočeš kaj iz najvišje sklede, emergere ad summum Lamp. na površje.

2. summa -ae, f, gl. summa. —

II. metaf.

1. (po dostojanstvu, veljavi, kakovosti ipd.) najvišji, prevzvišeni, največji, najimenitnejši, najznamenitejši, najodličnejši, najizvrstnejši, najboljši, najpoglavitnejši, glavni, najvažnejši, najpomembnejši
a) (o osebah): summus vir Ci., summi viri Pl., summi homines Ci., summus imperator Pl., Ci. vrhovni poveljnik, nadpoveljnik, in summis habitus est ducibus N. šteli so ga med najznamenitejše vojskovodje, summus amicus Ter. najboljši, Simulo fuit summus (sc. amicus) Ter., summum (sc. amicum) alicui esse Ter., summus deûm rector O., summus Iuppiter Enn. ap. Non., Pl., summus Sol Enn. ap. Prob., pater summus (sc. Iuppiter) V., summus deûm V., O., sacerdos Vulg.; z gen.: severitatis et munificentiae summus T. najvišji sodnik o strogosti in milosti. Od tod subst. α) summus -ī, m najvišji, visoki (naspr. infimus najnižji, nizki, namreč izmed ljudstva): Amm.; nav. v pl.: cum par habetur honos summis et infimis Ci., cum a summis, mediis, infimis hoc fit Ci. β) summa -ōrum, n glavna oseba, glavni: summa ducum, Atrides O. (prim.: ductores Danaûm delecti, prima virorum Lucr.)
b) (o stvareh): bellum gerentes summum summā industriā Enn. ap. Non., summum bellum Hirt., sine summa industria N., summa vi Enn. ap. Macr., V., dos summa Ter., summum bonum Ter., Ci., malum Ci., periclum Acc. ap. Ci., periculum N., periculum ac discrimen Ci., in summo et periculosissimo rei publicae tempore Ci. v najhujšem in najnevarnejšem trenutku (času) za državo, summa salus rei publicae Ci. najvišja blaginja države = vsa državna blaginja, summa res publica Ci. vsa državna blaginja, vsa država, summa res publica temptatur Ci., ad summam rem publicam pertinere Ci., summa amentia, ambitio, fides, religio, difficultas, prudentia, infamia, iniuria, copia facultasque dicendi Ci., summa bonitas et aequitas causae Ci. ep., summum artificium, studium Ci., deorum summus erga vos amor Ci. prekomerna, summum ius Ci. najstrožje, do vrhunca dognano pravo; od tod preg.: summum ius summa iniuria Ci.; summus honor Ci., Lucr., honoribus summis perfuncti Ci. ep. ali functi N., summo loco natus Ci. visokega stanu, summi homines ac summis ingeniis praediti Ci., omnia summa facere Ci. kar najbolj se (po)truditi, storiti, kar je (le) mogoče, vident … unum virum esse, in quo summa sint omnia Ci. vse (dobre) lastnosti v največji meri, omnia summa adeptus Ci. vse najvišje, summo magistratui praeesse C., quod si enuntiatum esset, summum in cruciatum se venturos viderent C. najhujše, summum scelus S., summa humanitas, paupertas N., summus imitator N. najmarljivejši, summum genus N. najimenitnejši rod, najimenitnejša družina (rodbina), amicis summas potestates dederat N.; pogosto summa res glavna stvar, najvažnejša stvar, najpomembnejše, vse: consilium de summis rebus capere N. ali habere V., si tantummodo summas (sc. res) attigero N., de summis rebus dimicare N. biti odločilni boj, quo res summa loco, Panthu? V. kako je z vsem?, kako je z državo? (po drugih: kje se bije glavni boj?). Kot subst. summa -ōrum, n najvišja oblast, vrhovna oblast: biennium summis potiti Aur.

2. (časovno ali po zaporedju) najskrajnejši, zadnji (naspr. prīmus): haec est praestituta summa ei argento dies Pl. zadnji dan (rok) za plačilo, venit summa dies … Dardaniae V., cum vero aestas summa esse coeperat Ci. (ob) sredi poletja, hiems summa Ci. ep. koncu se bližajoča, iztekajoča se, summa senectus Ci., summo carmine H. ob koncu pesmi, in fluvium primi cecidere, in corpora summi Lucan., summam manum imponere eloquentiae Q. govorništvo (zgovornost) izpopolnjevati, cuius rei eadem in argumentis ratio est, ut potentissima prima aut summa ponantur Q. prvo ali zadnje, nihil nostrā intersit, utrum ab summo an ab imo an ab medio nomina eorum dicere incipiamus Corn. — Adv.

1. summē kar največ, zelo, močno, nadvse, silno: quod me sollicitare summe solet Ci., summe contendere, diffidere Ci. ep., summe cupere C., summe admirari Q., summe officiosus Ci., summe studiosus, summe iucundum Ci. ep., vir summe disertus Q., mei summe observantissimus Plin. iun., locus summe munitus H.

2. adv. acc. n summum kvečjemu, največ: respondit triduo illum aut summum quadriduo esse periturum Ci., quattuor aut summum quinque sunt inventi Ci., bis terve summum Ci., uno aut summum altero proelio L.; v enakem pomenu poznolat. ad summum: raro quis iterum vel ad summum tertio Marc.

3. adv. abl. n. summō naposled, slednjič, nazadnje, vendarle: quia et initio movendus sit iudex et summo impellendus Q.

Opomba: V pozni lat. se superl. summus še okreplja z adv.: apprime summus Quadr. ap. Gell., valde summus Plin. Val.

transformer [-fɔrme] verbe transitif pretvoriti, preoblikovati, spremeniti (en v); predelati; izboljšati (zdravje)

transformer un magasin prenoviti, modernizirati trgovino, blagovnico
transformer un château en hôtel spremeniti grad (graščino) v hotel
transformer une matière première predelati surovino
se transformer dobiti drugo obliko, spremeniti se, postati drugačen
se transformer en énergie mécanique spremeniti se v mehanično energijo

Trītōn -ōnis, m (Τρίτων) Tríton

I. sin Neptuna in nimfe Salacije, morsko božanstvo, ki se vozi s konji ali morskimi pošastmi in na Neptunovo povelje trobi na školjko, da pomiri razburkano valovje: Ci., V., Cl., Hyg. idr., Neptunus caeruleum Tritona vocat O.; pl. Trītōnēs Trítoni, morska božanstva, demoni, ki služijo drugim božanstvom: V., Plin.; šalj. metaf. ljubitelji ribnikov: isti piscinarum Tritones Ci. ep.; meton. Trītōn Tríton, ime ladje (po podobi na ladijskem kljunu): hunc vehit Triton V. —

II. ime dveh jezer:

1. jezero ob Mali Sirti v Afriki z istoimensko vanj se izlivajočo reko, po egiptovsko-grških mitoloških zgodbah rojstni kraj več božanstev, poseb. Palade (Minerve), ki jo Hom. zato imenuje Τριτογένεια: Mel., Lucan., Stat., Cl. Od tod adj.
a) Trītōniacus 3 (Τριτωνιακός) trítonski, tritoníjaški, pesn. = Páladin: harundo O. trstenica, ki jo je iznašla Palada.
b) Trītōnis -idis in -idos, acc. -ida (Τριτωνίς) α) trítonska, k reki (jezeru) Tríton sodeča: Tritonis palus Sil. ali kot subst. f Tritonis Sil. Tritonsko jezero, jezero Triton, Pallas Tritonis Lucr. tritonska Palada = subst. Tritonis V., O. Tritonka. β) meton. páladski, Páladin: pinus O. = ladja Argo, ki so jo baje zgradili po Paladinem navodilu, arx O. Paladin grad, Paladino mesto = Atene; od tod subst. Tritonis Stat. od Tritonke (Palade) narejena in zato njej posvečena oljka.
c) Trītōnius 3 (Τριτώνιος) trítonski, tritónijski: Pallas virgo V. = subst. Trītōnia V., O. Tritonka, Tritonijka, Palada. Subst. Trītōnida -ae, f Trítonka, Pálada: M.

2. jezero v Trakiji; kdor se je devetkrat potopil v njegove valove, se je baje spremenil v ptico; to jezero imenujeta O. in Lact. Trītōniaca palūs Trítonsko jezero (močvirje). —

III. tríton, morska riba, vrsta tuna: Plin. (32, 153; dvomljivo mesto; prim. tritomus).

uklét

ukleti grad castillo m encantado

utrjen (-a, -o) fest, befestigt; abgehärtet, gehärtet, verfestigt
utrjena zgradba der Wehrbau
utrjena cerkev (tabor) die Wehrkirche
utrjen grad die Zwingburg

večj|i [é] (-a, -e) größer (kot/od als)
dvakrat večji doppelt so groß, noch einmal so groß
trikrat/štirikrat … večji dreimal/viermal so groß; gesteigert, erhöht, Mehr-
(donos der Mehrertrag, izkupiček der Mehrerlös, zahtevek das Mehrbegehren, obremenitev die Mehrbelastung, poraba der Mehrverbrauch, potrebe der Mehrbedarf)
za glavo večji einen Kopf größer
vedno večji, vse večji zunehmend
v vedno večji meri zunehmend, in erhöhtem Grad
v večjem številu se pojavljati: gehäuft
zdravljenje po večjem posegu die Nachbehandlung
blago večjih dimenzij das Sperrgut
polet na večjo razdaljo der Fernflug
zavoljo večje jasnosti deutlichkeitshalber
biti večji od größer sein als, (etwas) übersteigen

vitešk|i (-a, -o) Ritter- (grad die Ritterburg, oklep die Ritterrüstung, roman der Ritterroman, turnir das Ritterkampfspiel, dvorana der Rittersaal); obnašanje: ritterlich
viteški križ odlikovanje: das Ritterkreuz
viteški stan der Ritterstand
povzdigniti v viteški stan zum Ritter schlagen
podelitev viteške časti der Ritterschlag

víteški de(s) chevalier(s), chevaleresque , figurativno galant, courtois

viteška doba époque ženski spol de la chevalerie
viteška dvorana salle ženski spol des chevaliers
viteški grad château fort (de chevalier), manoir féodal
viteški križec croix ženski spol de chevalier
viteški nemški red (zgodovina) Ordre Teutonique, (ordre moški spol des) Chevaliers Teutoniques
viteški red (odlikovanje) ordre moški spol de chevalerie
viteški roman roman moški spol de chevalerie
viteški stan dignité ženski spol de chevalier, chevalerie ženski spol
viteško de façon chevaleresque, en galant homme, galamment, courtoisement

víteški de caballero, caballeresco, caballeroso

viteška doba época f caballeresca, época feudal
viteška dolžnost deber m de caballero; caballerosidad f
viteška dvorana sala f de los caballeros
viteški grad castillo m feudal
viteški križec cruz f de caballero
viteški nemški red (hist) Orden f Teutónica
viteški red (odlikovanje) orden f de caballería, orden f militar
viteški roman libro m de caballerías
viteški stan los caballeros; orden f de caballería

vláčiti arrastrar ; (ladja) remolcar, llevar a remolque ; (ladjo ali čoln, z brega) sirgar

vlačiti po blatu arrastrar por el fango
vlačiti z brano rastrillar, grad(e)ar
vlačiti se frecuentar establecimientos sospechosos (ali de dudosa reputación)

vodn|i (-a, -o) Wasser- (grad das [Wasserschloß] Wasserschloss, mehur medicina die Wasserblase, mlin die Wassermühle, oblak die Wasserwolke, priključek der [Wasseranschluß] Wasseranschluss, režim der Wasserhaushalt, steber die Wassersäule, stolp der Wasserturm, šport der Wassersport, števec der Wasserzähler, die Wasseruhr, tlak der Wasserdruck, tok der Wasserstrom, top der Wasserwerfer, die Wasserkanone, udar der Wasserschlag, zalogovnik der Wasserkasten, znak das Wasserzeichen, žleb die Wasserrinne, barva die Wasserfarbe, cev das Wasserrohr, črpalka die Wasserpumpe, energija die Wasserkraft, gladina der Wasserspiegel, kopel das Wasserbad, para der Wasserdampf, pipa die Wasserpfeife, pištola die Wasserpistole, pljuča die Wasserlunge, postelja das Wasserbett, površina die Wasserfläche, (površina vode) die Wasseroberfläche, pravica das Wasserrecht, raztopina die Wasserlösung, smučka der Wasserski, terapija die Wasseranwendung, tromba die Wasserhose, turbina die Wasserturbine, zanka die Wasserschleife, žila die Wasserader, žival das Wassertier, gospodarstvo die Wasserwirtschaft, hlajenje die Wasserkühlung, kolo das Wasserrad, pravo das Wasserrecht, ravnotežje der Wasserhaushalt, die Wasserbilanz, steklo das Wasserglas, stikalo der Wasserschalter); živalstvo, zoologija, rastlinstvo, botanika wasserbewohnend ➞ → pižmar, kunec, pajek, stenica, kislica, perunika, želva …
|
vodno zelo bogat stark wasserführend

značáj (-a) m

1. carattere, indole; genio; fisionomia; pren. pasta:
dobrodušen, popustljiv, trden, blag značaj indole bonaria, permissiva, forte, mite
težek, neprijeten značaj un brutto carattere
biti po značaju dobrodušnež essere una pasta d'uomo
nacionalni značaj il genio della nazione

2. pren. (oseba kot nosilec določenih lastnosti) carattere:
odkrit značaj carattere aperto
ta človek je brez značaja è un uomo privo di carattere

3. (značilnost) caratteristica, fisionomia:
zaradi prezidav je grad zgubil svoj značaj coi lavori di ristrutturazione, il castello ha perduto la sua fisionomia
agr. značaj vina caratteristiche del vino
psih. asocialni značaj carattere asociale

ἄκρα, ἡ, ion. ἄκρη, ep. ἄκρις ιος, ἡ (ἀκίς) 1. kraj, vrh, nos, rt, greben; κατ' ἄκρης (-ας) z vrha, od zgoraj, do temelja, popolnoma. 2. grad, trdnjava.

Ἀκρο-κόρινθος, ὁ grad v Korintu.

ἀκρό-πολις, εως, ἡ gorenje mesto, grad (zlasti v Atenah).

ἐν-τειχίζω 1. act. zidam, gradim grad, mesto, obzidam, utrjujem z zidom. 2. med. a) = act.; b) obdam z zidom.

ἐπί [Et. sor. lat. ob iz opi, gršk. ὄπι(σ)θεν, ὀπίσσω] A adv. gori, sem(kaj), pri tem, nato, povrhu, ἐπὶ δέ razen tega; za imenom ἔπι. B praep. I. z gen. 1. kraj. a) na vprašanje kje? pri, na, v, poleg, pred, vpričo, ἐπὶ γῆς na zemlji NT, ἐπὶ νηῶν, ἐπ' ὤμων φέρω, ἐπὶ τοῦ προαστείου v predmestju, ἡ ναῦς ἐπ' ἀγκυρέων ὁρμεῖ ladja je na sidrih zasidrana, ἐπὶ τῶν πηγῶν pri studencih, ἐφ' ἵππων na konjih, αἱ ἐπὶ Λήμνου νῆσοι poleg Lemna ležeči otoki, τὰ ἐπὶ Θρᾴκης pokrajine na meji Trakije, ἐπὶ μαρτύρων pred pričami, ἐπὶ προσπόλου μιᾶς naslanjajoč se na eno služkinjo; tako pri glagolih mirovanja εἶναι, μένειν, καθῆσθαι, ἑστάναι, κατακεῖσθαι, μένω ἐπὶ τούτων zadovoljen sem s tem; ἐπὶ νόσου ἔχεται ἡ πόλις se nahaja v stiski, ἐπὶ ξυροῦ ἀκμῆς gl. ἀκμή; ἐπὶ στόματος v ustih, ἐπὶ βάτου na mestu, kjer se govori o trnu, εὐχὴν ἔχοντες ἐφ' ἑαυτῶν imeli so obljubo na sebi, ἔρχομαι ἐπὶ νεφελῶν prihajam na (po) oblakih NT; b) na vprašanje kam? pri glagolih premikanja: v, na, proti, ἔφευγε ἐπὶ Σάρδεων proti Sardam, ἐπὶ γῆς καταπίπτω, ἐφ' ἵππων βάντες, ἐρύω νῆα ἐπ' ἠπείροιο na suho, ἡ ἐπὶ Βαβυλῶνος ὁδός proti Babilonu, ἐπὶ κλίνης βεβλημένος ležeč na postelji; pren. ἐπὶ σφέων αὐτῶν βαλόμενοι so vzeli stvar sami nase, αἱ ἐπὶ τούτου πράξεις čini, ki nameravajo to (ki merijo na to). 2. čas. za časa, za vlade, ob, med, ἐπ' εἰρήνης za časa miru, ἐπὶ Κροίσου ἄρχοντος za Krezove vlade, οἱ ἐφ' ἡμῶν naši sodobniki, ἐπὶ τῶν ἡμετέρων προγόνων za časa naših prednikov, ἐπ' ἐμοῦ ob mojem času, ἐπὶ τῆς τραπέζης med obedom, ἐπὶ ποτηρίου med pitjem, ἐπὶ κινδύνου za časa nevarnosti, ἐπὶ τῶν πράξεων pri delu. 3. pren. a) da označi vzrok, povod ali svrho: po, od, s posredovanjem, pod zaščito, zaradi, ἐπὶ τούτου οὔνομα τίθεμαι imenujem po, ὄνομα γίγνεταί μοι ἐπί τινος imenujem se po kom, ἐπὶ τοῦδε zaradi sledečega dejstva, ἡ ἐπ' Ἀνταλκίδου εἰρήνη ki se je sklenil z A. posredovanjem, ἐπ' ἀληθείας οὐδεμιᾶς proti vsaki resnici; b) da označi vodstvo: črez, nad, οἱ ἐπὶ τῶν πραγμάτων uradniki, ki opravljajo državne posle, οἱ ἐπὶ τῶν ὅπλων vrhovni poveljniki hoplitov, ἐφ' οὗ ἐτάχθημεν črez kar smo bili postavljeni; ὁ ἐπὶ τοῦ κοιτῶνος komornik NT, ἐπὶ πολλῶν σε καταστήσω črez veliko te postavim NT, οἱ ἐπί τινος nadzorniki, predstojniki česa; c) distributivno: ἐπὶ τεττάρων po štirje, ἐφ' ἑνός po eden, posamezno, drug za drugim, ἐφ' ἑαυτοῦ zase (nezavisno, samostojno), αὐτὴ ἐφ' ἑαυτῆς sama zase (sama na sebi), σιγῇ ἐφ' ὑμείων tiho zase, ἐπ' ἑωυτῶν διαλέγονται govorijo svoj poseben jezik, οἰκέω, εἰμὶ ἐπ' ἐμαυτοῦ prebivam sam, sem nezavisen, samostojen; ἐπὶ κέρως na krilu, drug za drugim, ἐπὶ μετώπου na čelu, v sprednji vrsti, ἐγένοντο τὸ μέτωπον ἐπὶ τριακοσίων v ospredju je bilo 300 mož, τοῖχος ἦν ἐπὶ ὀκτὼ πλίνθων τὸ εὖρος je bil osem opek širok; z ozirom na, gledé na, ἐπὶ τῶν ἀδελφῶν, αἰσθάνομαι, ὁράω ἐπί τινος vidim na (pri) kom, ἐπὶ πολλῶν ὁράω na mnogih zgledih (slučajih), τὸ ἐφ' ἑαυτῶν προορώμενοι kar se njih tiče, svojo zasebno korist; d) adverbialno: ἐπ' ἴσης enako, na isti način, ἐπ' ἴσης ἔχει nekaj je v ravnotežju, ἐπὶ τῆς ἀληθείας v resnici, οὐδ' ἐπὶ σμικρῶν λόγων niti najmanj, εἶπον ἐπὶ ὅρκου rekel sem pod prisego ἐπ' ἐξουσίας neovirano, svobodno, ἐπὶ σπουδῆς = σπουδαίως. II. z dat. 1. kraj. a) na vprašanje kje? na, pri, v, ob, poleg, blizu, ἐπὶ χθονί na zemlji, ἐπὶ τοῖς ὅπλοις v taboru, ἐπὶ θύραις pri vratih, ἐπὶ τῷ δεξιῷ κέρᾳ na desnem krilu, ἐπὶ τελευτῇ τοῦ βίου γίγνομαι (εἰμί) sem blizu smrti, ὄγχνῃ ἐπ' ὄγχνῃ hruška za hruško (dozori); ἐπὶ Τροίᾳ πέργαμα grad v Troji, ἐπὶ τῇ χώρῃ v deželi, οἰκέω ἐπὶ θαλάττῃ ob morju, ἐπὶ τούτῳ poleg, razen tega, ἐπὶ τούτοις nato, zatem, ἐπί τινί εἰμι sem za kom, οἱ ἐπὶ πᾶσιν zadnja četa, οἱ ἐπὶ τούτοις oni, ki so za njimi; b) na vprašanje kam? proti, na, nad, ἐπὶ γαίῃ κάππεσεν, ἐπὶ γῇ na zemljo; ἐκβαίνω ἐπὶ ῥηγμῖνι na obal, ἐπὶ φρεσὶ θῆκε v srce; posebno v sovražnem zmislu: ἔχω ἵππους, ἵημι βέλος ustrelim na, ὁρμάομαι ἐπί τινι grem nad koga, συνίστημί τινα ἐπί τινι naščuvam koga proti komu, μηχανάομαί τι ἐπί τινι, μάχη ἐστὶ ἐπί τινι boj je proti komu. 2. čas. po, med, pri, (takoj) nato, ἐπὶ νυκτί ponoči, ἐπὶ τῷ δείπνῳ pri, med obedom, ἐπὶ τῇ κύλικι pri kozarcu, ἐπὶ τούτῳ nato, ἀεὶ ἐπ' ἤματι vsak dan, dan na dan, vedno, ἐπ' ἐξεργασμένοισι ἥκω po dovršenih činih, ἐπὶ τούτοις nato, zatem, ἐπὶ συντελείᾳ τῶν αἰώνων na koncu sveta (= ko so se dopolnili časi) NT. 3. pren. a) da označi vzrok, povod, svrho, smoter: zaradi, za, vsled, iz, po, zavoljo, z ozirom na, zlasti pri glagolih, ki izražajo duševno stanje, npr. ἀλγέω, γελάω, θαυμάζω, πάσχω, χαίρω ἐπί τινι; ἐπὶ τούτῳ (τούτοις) v ta namen, v to svrho, ἐπὶ μιῇ αἰτίᾳ iz enega vzroka, ἐπὶ τῷ κέρδει zaradi dobička, ἐπί σοι πολλὰ ἔπαθον zavoljo tebe sem mnogo trpel, ἐπὶ νίκῃ za zmago, za stavo, ἐπὶ τῷ λέγει τάδε; čemu pravi to? ἐπὶ χάρμῃ za boj, ἐπὶ δηλήσει da bi škodoval, v pogubo, ἐπ' ἀγαθῷ v korist, ἐπὶ διαβολῇ τῇ ἐμῇ da bi me obrekoval, ἐπὶ πίστει zavoljo vere NT, μανθάνω ἐπὶ τέχνῃ zaradi umetnosti, ἡ ἐπὶ τοῖς πεπραγμένοις ἀδοξία sramota (zavoljo) preteklih dogodkov, ἐπὶ τοῖς ἠγγελμένοις vsled tega poročila, ἐπ' ἀρωγῇ da bi pomagal, ἐπὶ θανάτῳ v znak smrtne obsodbe, ἐπὶ μισθῷ za plačilo; ἐπ' ἀργύρῳ za denar, ἐπί τινι ἀθλεύω borim se komu na čast, ἐπὶ Λεωνίδῃ ἑστάναι Leonidu na čast, ἐπὶ Πατρόκλῳ πέφνεν, λέγω ἐπί τινι govorim (umrlemu) na čast; ἐφ' ἡμῖν εἰρηκὼς κυρεῖ o nas je to govoril, τὰ ἐπί σοι κακά tvoja nesreča, νόμον τίθημι ἐπί τινι z ozirom na koga, za koga, καλέω ἐπ' ὀνόματι πατρός imenujem po očetu; ζάω ἐπί τινι živim od česa; b) pod pogojem, ἐπὶ τοῖσι αὐτοῖσι pod istimi pogoji, ἐφ' ᾧ (τε) pod tem pogojem, da, ἐφ' οἷς = ἐπὶ τούτοις, ἅ, ἐπὶ τούτοις pod temi pogoji:; c) pomenja ceno: za, po, ἐπ' οὐδενί za nobeno ceno, ἐπὶ πόσῳ ἄν τις δέξαιτο koliko bi pač kdo dal? ἐπὶ μεγάλοις τόκοις (δανείζω) na visoke obresti; d) naznanja vrsto ali red: φόνος ἐπὶ φόνῳ umor za umorom, πήματ' ἐπὶ πήμασιν nesreča za nesrečo, ἄλλα τε πολλ' ἐπὶ τῇσι razen teh, ἐπὶ τῷδε ἀνέστη za njim, ἀνίσταμαι, ἀγορεύω ἐπί τινι nastopim, govorim za kom, ἐπὶ τούτῳ razen tega, τὰ ἐπὶ τούτοις bodočnost, ἐπὶ πᾶσι πάρειμι povsod; e) izraža predstojništvo, odvisnost, poslovanje: οἱ ἐπὶ τούτοις ὄντες ki so imeli nadzorstvo nad njimi, ἐπὶ τοῖς πράγμασίν εἰμι vodim državne posle, ἐπ' αὐτῷ ποιῶ spravim pod njegovo oblast, ἐπὶ τῷ ἀδελφῷ εἰμί sem v bratovi oblasti, sem njemu podložen, ἐπ' ἐμοί ἐστιν v moji moči je, od mene je zavisno, τὸ ἐπ' ἐκείνοις εἶναι kar se njih tiče, kolikor je bilo to od njih zavisno, ὁ λόγος ἐπὶ τῷ δήμῳ narod ima o tem govoriti. III. z accus. 1. kraj. na vprašanje kam? a) v, na, k, (tja) do, βαίνω ἐπὶ πύργον, ἀναβαίνω ἐπὶ τὸ ὄρος, ἀναπηδῶ ἐπὶ τοὺς ἵππους na konje, σεύομαι ἐπ' οἴκους, εἶμ' ἐπὶ ναῦν k ladji, ὁδὸς φέρει ἐπὶ Σοῦσα drži v Suze, καλέω ἐπὶ δεῖπνον na obed, ἐπὶ δεξιά, ἐπί δόρυ na desno, ἐπ' ἀριστερά, ἐπ' ἀσπίδα na levo; λέγω ἐπί τινα h komu, ἐπὶ πόδα ἀναχωρέω polagoma, počasi; včasih tudi pri glagolih mirovanja (= εἰς): ἐπέστη ἐπὶ τὰς θύρας obstal je pri vratih, πάρειμι ἐπὶ τὸν τάφον; ἐκ τοῦ ἐπὶ θάτερα od druge (nasprotne) strani; b) preko, črez, skozi, ἐπ' ἐννέα κεῖτο πέλεθρα, παρετέτατο ἡ τάφρος ἐπὶ δώδεκα παρασάγγας, ὁράω, λεύσσω, πλέω ἐπὶ πόντον; δράκων ἐπὶ νῶτα δαφοινός po hrbtu, κλέος πάντας ἐπ' ἀνθρώπους med vsemi ljudmi razširjena; c) proti, nad, εἶμι, πολεμέω, στρατεύω ἐπί τινα, βασιλεύω ἐπί τινα kraljujem nad kom NT. 2. čas. do, za, ἐπ' ἠῶ εὕδω do zore, ἐπὶ χρόνον τινά (za) nekaj časa, ἐπὶ δηρόν za dolgo, ἐπὶ πολὺν χρόνον za dolgo časa; ἐφ' ὅσον dokler, ἐπὶ πλεῖον dalje NT, ἐπὶ δέκα ἔτη deset let. 3. pren. a) pri določilih mere ali števila: okoli, do, približno, ἐπὶ διηκόσια do dvesto, ἐφ' ὅσον kakor daleč, kolikor, ἐπὶ τόσον do te velikosti, ἐπὶ μακρόν, ἐπὶ πολύν daleč tja; b) izraža namen: v, na, po, ἐπὶ ἔργα τράποντο pričele so delati, εἶμι ἐπὶ θήραν pojdem na lov, ἐπ' αὐτό γε τοῦτο πάρεσμεν ravno zaradi tega smo prišli semkaj, ἐπὶ πᾶν ἔρχομαι, ἀφικνοῦμαι vse poskusim; εἶμι ἐπὶ βοῦν pojdem po vola, πέμπω ἐφ' ὕδωρ pošljem po vodo, ἐπὶ φορβὴν ἐξέρχομαι grem si iskat hrane, ἐπὶ τὸν Κέρβερον καταβαίνω da pripeljem Kerbera; c) adverbialno: ἐπὶ στάθμην po merilni vrvi, ἐπ' ἴσα enako, neodločeno (o bitki), ἐπὶ πλεῖον οὐκ ἀκήκοα več nisem slišal, ἐπὶ τὰ γελοιότερα ἐπαινέω porogljivo, τὰ ἐπί σε kolikor se tebe tiče, τἀπὶ τὴν κόρην kar se tiče deklice, ὡς ἐπὶ τὸ πολύ večinoma.

ἔρυμα, ατος, τό (ἐρύομαι) obrana, zaščita, bramba, branik, nasip, obkop, zid, grad, trdnjava.