Franja

Zadetki iskanja

  • krétnja (-e) f

    1. mossa, gesto:
    nagle, umirjene kretnje gesti rapidi, bruschi; gesti calmi
    hlastna, jezna, nervozna kretnja gesto brusco, nervoso
    obredne kretnje gesti rituali
    govoriti s kretnjami parlare a gesti

    2. knjiž. (dejanje, ukrep) gesto, atto; provvedimento:
    simbolična kretnja atto, gesto simbolico
  • krváv (-a -o) adj.

    1. di sangue, insanguinato, sanguinolento, sanguinoso, cruento; rosso sangue:
    krvave roke mani insanguinate
    gastr. krvava klobasa sanguinaccio
    gastr. krvav telečji zrezek filetto di vitello al sangue
    krvavi boji combattimenti sanguinosi
    krvava zarja un'aurora rosso sangue

    2. pren. grande; stridente; estremo; guadagnato con grande fatica:
    to je v krvavem nasprotju è in stridente contrasto
    govoriti s krvavo resnobo parlare con estrema serietà
    plačevati krvave denarje pagare con denaro sudato, faticato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. potiti krvavi pot sudare sangue
    pren. jokati krvave solze soffrire le pene dell'inferno
    biti krvav pod kožo essere fatti di carne
    roke imeti krvave do komolcev grondare sangue, avere le mani lorde di sangue
    med. krvava griža dissenteria
    zool. krvava uš pidocchio del melo (Eriosoma lanigerum)
    hist., jur. krvavi denarič riscatto
    bot. krvavi mlečnik celidonia (Chelidonium maius)
    hist. krvavo sodišče tribunale del sangue
    otr. krvavo stegno baubau
  • lahko1 [ó] (laže, najlaže)

    1. können, dürfen (lahko grem? kann/darf ich gehen?; lahko mi verjameš du kannst mir glauben, lahko izbiraš du kannst/darfst wählen); -können (lahko priti skozi durchkönnen)
    kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri verschiebe nicht auf morgen, was du heute kannst besorgen

    2.
    lahko bi könnte, dürfte (lahko bi jutri prišel er könnte morgen kommen, z manj verjetnosti : er dürfte morgen kommen)

    3.
    lahko je/lahko se … es [läßt] lässt sich (o tem se mnenja lahko razhajajo darüber [läßt] lässt sich streiten, okno se lahko odpre das Fenster [läßt] lässt sich öffnen)

    4. (z lahkoto) leicht, mühelos
    lahko je (verjeti, streči …) es ist leicht zu (glauben, bedienen …)
    lahko ji je sie hat es leicht/gut
    tebi je lahko govoriti du hast gut/leicht reden
    ti se lahko smeješ du hast gut lachen
    to je lahko reči das ist leicht gesagt
    lahko mogoč gut möglich
    lahko njemu! er hat gut lachen, er hat gut reden!

    5.
    ki (si) ga je lahko …. -bar
    (zapomniti merkbar, spregledati (leicht) durchschaubar)
  • lahkomíselno adv. sconsideratamente, sventatamente; allegramente:
    lahkomiselno zapraviti premoženje dilapidare allegramente un patrimonio
    lahkomiselno govoriti frivoleggiare
  • lahkóta facility; easiness; ease

    z lahkóto with ease
    z lahkóto govoriti angleško to speak English fluently
  • lájna (-e) f

    1. muz. organetto di Barberia, carillon

    2. pejor. tiritera, cantilena, antifona, musica, solfa:
    zmeraj govoriti isto lajno ripetere sempre la stessa antifona
    vedno ista lajna la solita solfa
  • látovsko adv.
    govoriti (po) latovsko parlare in gergo, parlare arabo
  • látovščina charabia moški spol , baragouin moški spol , jargon moški spol , argot moški spol (du milieu)

    latovščino govoriti baragouiner, parler charabia
  • lógičen (-čna -o) adj.

    1. logico; ragionato:
    logični pojmi, principi concetti, principi logici
    logično sklepanje deduzione logica
    govoriti brez logične zveze parlare senza nesso logico, a vanvera

    2. (ki se glede na stanje pričakuje) logico, ragionevole; ovvio:
    logičen razvoj sviluppi logici
    jur. logična razlaga interpretazione logica
    elektr. logični elementi circuiti logici
    logično sklepanje ragionamento filato
  • lomiti1 (lómim) zlomiti

    1. brechen; ven: ausbrechen, herausbrechen; veje ipd.: abbrechen

    2. tipografija stavek: umbrechen, den Umbruch machen

    3.
    lomiti roke figurativno die Hände winden
    lomiti se v krčih: sich in Krämpfen winden
    lomiti se od smeha sich krumm lachen, einen Lachkrampf bekommen
    lomiti si jezik (težko govoriti) sich die Zunge verrenken

    4.
    figurativno lomiti kopja z eine Lanze brechen mit
    sila kola lomi Not kennt kein Gebot, Not bricht Eisen
  • lomiti2 (lómim) (slabo govoriti jezik) radebrechen (lomiti nemščino/francoščino deutsch/französisch radebrechen)
  • malo1

    1. (neveliko) wenig (malo denarja wenig Geld, malo pameti wenig Verstand, malo mleka wenig Milch)
    bore malo blutwenig, herzlich wenig
    čisto malo ganz wenig, kaum etwas
    karseda malo [sowenig] so wenig wie/als möglich, möglichst wenig
    zelo malo česa ein Minimum an
    malo upanja wenig Hoffnung, eine schwache Hoffnung
    tisto malo der/die/das wenige (časa die wenige Zeit, denarja das wenige Geld)
    malo delati/zaslužiti/ razumeti … wenig arbeiten/verdienen/verstehen …
    imeti malo izkušenj/denarja/časa wenig Erfahrung/ Geld/Zeit haben, kaum Erfahrung/Geld/Zeit haben
    za malo časa kurzfristig

    2. (maloštevilni) wenig, wenige (ljudi wenig/wenige Leute, poslušalcev wenig/wenige Zuhörer, z malo besedami/izjemami mit wenigen Worten/Ausnahmen)

    3.
    z malo … -arm, -schwach
    imeti malo … -arm sein, -schwach sein
    (apnenca kalkarm, beljakovin einweißarm, denarja finanzschwach, dogajanja handlungsarm, drevja holzarm, energije energiearm, gozda waldarm, humusa humusarm, idej ideenarm, joda jodarm, kisika sauerstoffarm, kisline säurearm, kofeina koffeinarm, mesa fleischarm, nikotina nikotinarm, padavin niederschlagarm, pigmenta pigmentarm, prometa verkehrsschwach, verkehrsarm, sladkorja zuckerarm, snega schneearm, soli salzarm, sonca sonnenarm)
    malo dati na kaj/koga wenig geben auf
    malo govoriti in hitro ukrepati: wenige Worte machen

    4. (nekaj) ein wenig, ein [bißchen] bisschen, ein klein wenig
    malo več etwas mehr
    malo več kot über (100 über 100)
    z malo spretnosti mit etwas Geschick
    malo pred (povratkom, tretjo uro) kurz vor (der Rückkehr, drei Uhr)

    5.
    (kaj) malo un-
    (lep unschön, praktičen unpraktisch); kaum (verjeten kaum wahrscheinlich, kaum zu glauben)
    niti malo kein [Bißchen] Bisschen, keinen/nicht einen Deut, nicht die Bohne, nicht im geringsten, keine Spur (von), beileibe (nicht)
    še malo ne nichts weniger als (das)
    |
    za malo denarja, malo muzike wie der Preis, so die Ware
    mnogo je poklicanih, toda malo je izvoljenih viele sind berufen, aber wenige sind auserwählt
    | ➞ → pičlo, skromno
  • málo adv.

    1. (izraža majhno stopnjo, majhno količino; v zvezi z 'manjkati' pove, da je dejanje blizu uresničenja) poco, po', (un) tantino; per poco; a momenti:
    malo po domače zaplesati fare quattro salti
    malo znani kraji luoghi poco conosciuti
    povedati kaj z malo besedami dire qcs. in poche parole
    malo govoriti, jesti parlare, mangiare poco
    malo je manjkalo, pa bi ga povozilo per poco finiva sotto l'auto, c'è mancato un ette che non finisse sotto l'auto
    bilo je zelo malo ljudi c'erano quattro gatti

    2. pren. tisto malo (izraža prav majhno količino) quel poco:
    še tisto malo nam ne privoščijo non ci concedono neanche quel poco (di cui disponiamo)

    3. evf. (izraža nezadostno stopnjo)
    malo premišljene besede parole sconsiderate, avventate
    malo hvaležna naloga un compito ingrato

    4. niti malo, še malo, tudi malo (izraža močno izmikanje) neanche, nemmeno un po':
    še malo mu ni podoben non gli somiglia nemmeno un po'

    5. (v nikalnih stavkih izraža veliko mero)
    denarja ni bilo malo di soldi non ce n'erano pochi, i soldi erano tanti

    6. (izraža nedoločeno omejitev povedanega) un po', alquanto:
    malo čudno se mi zdi mi sembra un po' strano
    pren. še malo, pa bomo doma ancora un po' e siamo a casa, presto siamo a casa
    kratko in malo ne grem non vado: no e poi no
    ne razumem ga ne malo ne dosti non lo capisco affatto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    malo norčav pazzerello
    malo verjeten improbabile, inverosimile
    malo znan malnoto
    pog. malo pokvariti sciupacchiare
    malo prodati vendicchiare
    malo razumeti intendicchiare
    PREGOVORI:
    dosti grmenja, malo dežja molto fumo, poco arrosto
    veliko kokodakanja, malo jajc assai pampini, poca uva
  • mánj less

    vse mánj, vedno mánj less and less
    več ali mánj more or less
    mánj kot less than
    še mnogo mánj still (ali much) less
    še mánj still less, much less
    nič mánj kot no less than, as much as, as many as
    tem mánj, ker... all the less so since...
    nič mánj (= vseeno, kljub temu) nevertheless, none the less
    mánj znan avtor a less known author
    tri dni mánj kot en mesec three days short of a month
    mánj govoriti in več delati to speak less and to do more
    moral bi piti mánj vina he should drink less wine
    15 - 7 = 8 fifteen minus seven equals eight
  • mànj adv.

    1. (izraža manjšo stopnjo) meno; di meno:
    biti manj razvit essere meno sviluppati
    govoriti manj razločno parlare meno distintamente
    manj besedi! meno chiacchiere!
    manj govoriti in več razmisliti parlare di meno e pensare di più

    2. (izraža manjšo količino) meno:
    imeti manj denarja avere meno soldi

    3. ne manj, nič manj (izraža enakost) non meno che, di; altrettanto:
    drugi dokazi niso nič manj tehtni le altre prove non sono meno convincenti, sono altrettanto convincenti

    4. (izraža sorazmernost dejanja) kolikor manj ... toliko bolj quanto meno... tanto più, čim več ... tem (toliko) manj più... meno:
    manj kot boš mislil na to, (toliko) bolj boš miren meno pensi alla cosa e più sei tranquillo

    5. mat. pog. (pri odštevanju) meno:
    deset manj šest je štiri dieci meno sei fa quattro

    6. šah.
    s kvaliteto manj ima malo upanja con una qualità in meno ha poche chance
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ponuditi manj kot mogoče offrire il meno possibile
    prositi koga ne manj kot na kolenih scongiurare, supplicare uno
    tehtati nič manj kot sto kil pesare un quintale (preciso)
    dati nič, še manj kot nič dare niente di niente, non dare proprio niente
    imeti denarja komaj za preživetje, nič več in nič manj avere il minimo, lo stretto necessario (per sbarcare il lunario)
    več ali manj più o meno
    ne bolj ne manj né più né meno
    manj pomemben secondario
    manj važen accessorio, minore
    manj jasno, manj primerno, manj zadovoljivo peggio
  • meden1 [é] (-a, -o)

    1. Honig- (kolač der Honigkuchen, konjiček das Honigkuchenpferd, satje die Honigwabe)
    medeni piškot der Lebkuchen
    medeni liker der Bärenfang

    2. okus: honigsüß; barva: honigfarben, honiggelb

    3.
    figurativno medeno govoriti Honig reden
  • mésto1 town; (veliko, VB) city, ZDA (že od 8.000 prebivalcev naprej) city; (kraj) locality, place; (v knjigi) passage; (služba) place, employment, post, (služabniško) situation; spot; stand, point

    na méstu (takoj) on the spot, straight (ali right) away
    v méstu in town
    iz mésta from town
    na samem méstu (kraju) pravo on the premises
    na mojem méstu in my place
    prav na tem méstu in this very place
    na prvem méstu in the first place, first and foremost
    častno mésto place of honour
    glavno mésto capital, metropolis
    podeželsko mésto country town
    večno mésto the Holy City, Rome
    industrijsko mésto manufacturing town
    prazno mésto (služba) vacancy
    dolnje mésto lower town (ali ZDA downtown)
    gornje mésto upper (ali high) town
    komandant mésta town major
    zrasel v méstu townbred
    sva iz istega mésta we are from the same place
    ni na méstu (govoriti)... it is inappropriate (to speak)...
    tu ni mést, da (bi govoril)... this is not the proper place (to speak)...
    opazka ni bila na méstu (umestna) the remark was uncalled for
    biti v méstu to be in town
    ko bi jaz bil na tvojem méstu if I were in your place (ali position, figurativno shoes), if I were you
    ne bi hotel biti na tvojem méstu I wouldn't like to he in your skin
    vse mésto govori o tem it is the talk of the town, the whole town's talking about it
    iti v mésto to go to (oziroma into) town
    ne se ganiti z mésta not to stir
    stopati na méstu to mark time
    pojdite vsak na svoje mésto! go to your respective places!
    potegovati se za kako mésto to apply for a post
    postaviti koga na odgovorno mésto to place someone in a responsible position
    vlak, ki vozi iz mésta (v mesto, v London) down train (up train)
    vznemiriti mésto z velikim hrupom, razgrajanjem to paint the town red
  • metafórično adv. metaforicamente, per traslati:
    govoriti metaforično parlare per traslati
  • mikrofón microphone moški spol , (okrajš.) micro moški spol

    govoriti (peti) po mikrofonu parler (chanter) au micro (ali devant le micro)
  • mimo2 predlog: vorbei an, vorüber an, entlang an
    z glagolom: mimo Xa an X vorbei-/vorüber-
    hiteti mimo Xa an X vorbeieilen, vorübereilen
    hoditi/iti mimo … vorbeigehen an …, figurativno vorübergehen an … (mimo teh spoznanj an diesen Erkenntnissen)
    govoriti drug mimo drugega aneinander vorbeireden
    korakati mimo Xa an X vorbeimarschieren
    leteti mimo Xa an X vorbeifliegen
    mahniti mimo vorbeihauen, figurativno danebenliegen, danebengreifen, sich irren
    moči mimo vorbeikönnen (ne morem mimo ich kann nicht vorbei)
    morati mimo Xa an X vorbeimüssen (moram mimo Xa ich [muß] muss an X vorbei)
    peljati mimo Xa vorbeiführen an X
    peljati se mimo Xa vorbeifahren an X
    pogledati mimo Xa an X entlangblicken
    smeti mimo Xa an X vorbeidürfen
    spustiti mimo vorüberlassen
    ustreliti mimo fehlschießen
    zdrveti mimo vorbeischießen, vorbeirasen
    naj gre ta kelih mimo mene mag dieser Kelch an mir vorübergehen
    mimo vrste außer der Reihe