Franja

vociferazione f

1. glasno govorjenje, vpitje

2. šušljanje

vōci-feror -ārī -ātus sum (vōx in ferre)

1. strastno in kriče oglasiti (oglašati) se, glasno klicati, kričati, vpiti (in hrupeti), vreščati, na glas spregovoriti, svojo misel (svoje mnenje) o čem razode(va)ti, razkri(va)ti, razgrniti (razgrinjati): palam Ci., comoedus sermocinatur, tragoedus vociferatur Ap. lepo beseduje, lepo deklamira, vociferans: Quintili Vare, legiones redde! Suet.; z obj. (le n kakega pron. ali adj.) v acc.: si hoc nunc vociferari velim Ci., cum haec … omnes vociferarentur L., Canuleius pauca in senatu vociferatus L., talia vociferans V.; z de: his de rebus … neque satis libere me vociferari posse intellego Ci., vociferatusque de superbia patrum L.; z ACI: vociferantur … rem iudicari oportere Ci., Livius … vociferari vicisse Romanos L.; s finalnim stavkom: vociferari ut de re publica liceret dicere L.; z odvisnim vprašanjem: cum duces undique vociferarentur, quid starent L., vociferari Decius, quo fugerent L.; pass. brezos.: vociferatum (sc. est) fortiter L. klicalo se je, klicali so (to obl. lahko izpeljujemo tudi iz act. glag. vōciferō; gl. opombo spodaj).

2. metaf. (o neživih subj.) glasiti se, oglasiti (oglašati) se, (za)zveneti, zazvene(va)ti: carmina … divini pectoris eius vociferantur Lucr., aeraque quae claustris restantia vociferantur Lucr., res ipsaque per se vociferatur Lucr. govori, glasno kaže, ratio tua coepit vociferari naturam rerum Lucr. glasno učiti. — Act. soobl. vōci-ferō -āre -āvī -ātum: qui … vociferant saepe Varr. (o petelinih) glasno pojejo; morda od te soobl. tudi: vociferatum (sc. est) fortiter L. (gl. zgoraj pod 1. pass. brezos.).

vocitō -āre -āvī -ātum (frequ. in intens. k vocāre)

1. navadno (običajno) imenovati, nazivati, klicati; v act. z dvojnim acc.; v pass. z dvojnim nom.: Varr., Lucr., Plin., Amm. idr., nostri quidem omnes reges nominaverunt, qui … Ci., qui vivum eum tyrannum vocitabant N., Icelo … quem … equestri nomine Marcianum vocitabant T., qui Phalereus vocitatus est Ci., aliisne … artibus … instituit … ipse Pythagoras totam illam veterem Italiae Graeciam, quae quondam Magna vocitata est? Ci., proditor Servius Romanus vocitatus L., ille postea Mercurius Andocidi vocitatus est N.

2. glasno klicati, vsevprek kričati: incertus undique clamor adcurrentium vocitantium (v novejših izdajah vocantium) T.

warble¹ [wɔ:bl]

1. samostalnik
žvrgolenje, gostolenje; žvrgoleč glas

2. neprehodni glagol
žvrgoleti, peti (kot ptica); tresti z glasom; glasno peti; peti v stihih
ameriško jodlati, ukati

prehodni glagol to warble a song žvrgoleti pesem

whuff(le) [wʌf(l)] neprehodni glagol
glasno puhati (konj)

yawp, yaup [jɔ:p]

1. samostalnik
pogovorno, narečno krik, vpitje, tuljenje; glasno in bedasto govorjenje; hripav glas

2. neprehodni glagol
vpiti, tuliti; glasno in bedasto, neumno govoriti; glasno zehati

yawl¹ [jɔ:l]

1. samostalnik
pogovorno vpitje, glasen jok, tuljenje

2. neprehodni glagol
tuliti, glasno jokati, vpiti

zoom [zu:m]

1. samostalnik
glasno brnenje
aeronavtika strm vzlet (dvig)

2. neprehodni glagol
glasno brneti
aeronavtika naglo in strmo se dvigniti
prehodni glagol
pustiti glasno brneti
aeronavtika hitro in strmo dvigniti (letalo)

голосить glasno peti; vpiti, kričati; (zast.) glasno jokati

переговаривать, переговорить pomenkovati se o čem, pomeniti se, porazgovoriti se; glasno govoriti (da morajo drugi umolkniti);

реветь rjuti, tuliti; glasno jokati;
ревмя реветь na vse grlo rjuti

a prep. ( pred samoglasnikom; ad, s členom; al, allo, alla, ai, agli, alle)

1. (izraža dajalnik)
oggi a me, domani a te danes meni, jutri tebi
affidare alle cure di qcn. zaupati komu v oskrbo

2. (smer)
andare a Milano, alla stazione, a casa iti v Milano, na postajo, domov
venire a un accordo pren. sporazumeti se
avviamento alla filosofia uvod v filozofijo
condannare a morte obsoditi na smrt
alla malora! k vragu!

3. (namen, korist)
destinato a grandi imprese rojen za velika dejanja
utile alla salute zdravju koristen
attitudine alla musica nadarjenost za glasbo
idoneo al servizio militare sposoben za vojaško službo

4. (stanje in oddaljenost)
abita alla periferia stanuje v predmestju
a tavola pri mizi
a destra desno
a dieci chilometri da Roma deset kilometrov od Rima

5. (čas)
a che ora? ob kateri uri?
alle tre ob treh
a Natale o Božiču
a vita dosmrtno
ventimila lire al giorno dvajset tisoč lir na dan
oggi a otto danes teden

6. (način)
a piedi peš
ad alta voce glasno
a credito na kredit

7. (sredstvo)
a mano ročno
a vela na jadra

8. (cena, mera)
a quanto? po čem?
a mille lire po tisoč lir
all'ingrosso na debelo
al minuto na drobno

9. (distributivnost)
a due a due po dva in dva
a poco a poco po malem

10. (omejitev)
all'aspetto po videzu (sodeč)
alla parlata si direbbe straniero po govoru bi rekli, da je tujec
a nostro avviso po našem
cosa difficile a dire nekaj, kar je težko povedati

11. (v številnih predložnih in prislovnih frazah)
a causa di zaradi
alla carlona površno
a bizzeffe obilo

ācer ācris ācre (st.lat. tudi z dvema končajema: ācer, ācre Enn. et Naev. ap. Prisc. ali ācris, ācre Enn. ap. Prisc., Cels., Col.; v navadni govorici pri poznih piscih pogosto tudi ācer, ācra, ācrum), adv. ācriter, tudi ācre (acc. neutr. sg.) S. ap. Non., Pers., Ap. (prim. gr. ἄκρις, ὄκρις vrh gore, ἀκίς ost, ἀκή ost, ἄκων kopje, lat. ocris, mediocris, acēre, acuere, acus -ūs, acus -eris, aculeus, acūmen, acies, acerbus)

1. oster, šilast, bridek: arma Luc. ap. Non., ferrum T.; pren.: acres stimuli V., H., T.; prolept.: acres arcūs V. ostro napeti.

2. pren.
a) (glede na čutno zaznavo) po okusu oster, hud, rezek (naspr. dulcis, lenis, mollis): acetum Varr. fr., H., Cels., humores Ci. ostri sokovi (v želodcu), rapula H., stomachus post vinum H. kisel, pokvarjen; od tod subst. ācria -ium, n α) ostre (rezke) jedi: ut vitet acria ut sinapi Varr. fr. β) ostrina, rezkost: viscerum, in cibis Plin.; po vonju oster, hud, pronicav: odor Lucr., Plin., unguenta summā et acerrimā suavitate condita Ci.; met.: acres canes naribus O. z ostrim vohom; za sluh oster, pronicav: flammae sonitus V. ostro prasketanje, vox Lucr., vox acrior Q. (naspr. iucundior), syllabae acres Q. (naspr. leniores), acriter pronuntiare Plin. iun. glasno; met.: acris tibia H. ostrozvočna, zveneča; o vidu oster, bister: acerrimus sensus videndi Ci., acri et defixo aspectu uti Corn. ostro upreti (upirati) oči v eno mesto, visus acerrimus Plin., acriter intueri solem Ci. z uprtimi očmi, acriter videre vitia Ci.; tudi živ ali bleščav (o barvah), poseb. živo rdeč, svetlo, živo škrlaten: splendor Lucr., rubor Sen. ph., acriter viridis Plin. živo zelen; met.: acres oculi Ci. prešinljive, bistre; po čutu oster, hud: hiems H., acrior hiems Pl., frigus Lucr., flatus, acrior ventus Cu., acres tempestates C. neugodno vreme, acrior ignis O., Col., acerrima fax T. hudo žareča, sol acer Lucr., Plin. ali acrior sol H., Plin. (bolj) pripekajoče, ardor acerrimus Ci., somnus acris Enn. ap. Prisc. trdno, dolor Lucr. bridka, acerrimi dolores Ci., caedunt acerrime virgis Ci.; enalaga: acris solis potentia V., dolor corporis, cuius morsus est acerrimus Ci.; pren. o drugih dojemljivih stvareh: imagines Ci. žive; pogosto hud = mučen, bolesten, težeč: curae Varr. ap. Non., invidia H., metus Lucr., memoria, paenitentia T.
b) po naravi ognjevit, isker, (raz)vnet, goreč, krepkovoljen (naspr. lentus, quietus): vir S., rusticus V., testis Ci., acrior in rebus gerendis Ci., civis acerrimus Ci., acerrimi viri praestans prudentia N., acer potor H., pocula H. iz katerih se močno pije, ingenium S., vir fortis et acris animi Ci., acerrime agere, monere, se morti offerre Ci., acerrime occupatus N.; poseb. o bojevnikih: hostis Ci., milites acres Ci., stetit acer in armis V., acer in ferro (v boju) Ci. ep., equus V. isker bojni konj, acriter pugnare V., acriter et diu repugnare Ci. ep., acriter pugnam inire, acrius invadere dextrum cornu L.; z abl. loci: bellis acer, acer equis V. v boju, na konju, Mithridates bello acerrimus Vell.; z loc.: acer militiae T. ali belli Vell. v vojni; z dat. gerundivi: duces partium accendendo civili acres T.; z ad: homo ad perdiscendum acerrimus Ci. zelo ukaželjen; z inf.: iuga Pyrenes venatibus acer metiri Sil.; met.: acer peditis voltus in hostem H. bojevit, vultus eorum indignitate rerum acrior L.; occ. oster = strog, osoren, divji, strasten (naspr. lenis, mitis, mollis, modestus, quietus): fugitor Pl., pater Ter., aestimator, iudex Ci., acer hostis Bupalo H. strasten, domini acres Lucr., uxor acerrima Pl., pugna cum acerrimo adversario Ci., acriter increpare Cu.; pogosto o živalih = hud, divji: canis Ci., H. idr. popadljiv, aper V., leo acerrimus N., Corn.
c) po razumu oster, bister, ostroumen, bistroumen: vir acri (acerrimo) ingenio Ci., acre iudicium Ci., consilium Cu., memoria Ci., Cu., investigator Ci., homo Plin., praeceptor Q., acriter contemplari, intellegere Ci., acrius cavere H. previdneje.
č) (o abstr., zlasti o duševnem stanju): hud, silen, močan, strasten: amor, metus V., amor gloriae nimis acer Ci., cupiditas, luctus, studium, odium Ci., impetus, proelium, pugna, bellum Ci., fuga V. nagel, acerrimo concursu N. v najhujšem vrvenju, acri militia H. v strogi vojaščini, supplicium, tormentum Ci., acerrima sententia Ci., acriora consilia T. (naspr. cauta), lex lata est acerrima Ci., quae nox acerrima fuit Ci., acrior annona T. povišana cena žita, amatur atque egetur acriter Pl., acriter ulcisci iniurias T., acrius cupere Cu., victoriam acerrime in aliquem exercere S., acerrime exspectare Ci. bridko, željno; kot subst. neutr.: ridiculum acri fortius secat res H. smešnost reže globlje kakor rezkost.

adhibeō -ere -hibuī -hibitum (ad in habēre)

1. držati kaj k čemu, obrniti (obračati) kaj kam, položiti (polagati) kaj kam, da(ja)ti kaj na kaj, kaj čemu: huc adhibete aures Pl., huc adhibe vultus O.; adh. medicas manus ad vulnera V., vultum ad aliquem O., odores ad deos Ci. v dar prinesti (prinašati); z dat.: manūs genibus O. kolena (z rokami) objeti, vincula captis O. ali civibus Romanis Ci. vkleniti jih; pren.: manus adh. vectigalibus Ci. lotiti se, alteri calcaria, alteri frenos Ci. enega izpodbadati, drugega brzdati, amorem procul Pl. odvračati, diis cultūs, honores, preces Ci. v dar prinesti (prinašati), vocem precesque T. glasno prositi, adhibete animos Ci. ali animos adhibete V., O. (προσέχετε τὸν νοῦν) pazite, vostrum animum adhiberi volo Pl. hočem, da me pazljivo poslušate, vacuas aures mihi et te (= animum tuum) adhibe veram ad rationem Lucr. zvesto me poslušaj in pazi na nauk resnice; occ. vzeti (jemati) kaj k čemu, privze(ma)ti, doda(ja)ti, združiti (združevati) kaj s čim: cur non adhibuisti ... tympanum Pl., ad panem nihil praeter nasturstium Ci. s kruhom ... jesti, adh. ad domesticum morem adventiciam disciplinam Ci., quattuor intiis rerum quintam naturam Ci.

2. pren.
a) (s posebnim namenom kaj za kaj imeti), kaj pri kom ali čem rabiti, uporabiti (uporabljati), oprije(ma)ti se česa: remedia Cu., morbis remedia, curationes Ci., vinum aegrotis Ci., cibum et potionem adh., ut reficiantur vires Ci., sanae parti corporis scalpellum adhibetur Ci. se nastavi, adh. medicinam lugenti, rei publicae Ci. ali voluptates, consolationem alicui Ci. nuditi, forti viro vim Ci. silo storiti, adhibenda vis est veritati Ci. se mora delati sila, adh. orationem ad vulgus ali sermonem alicui Ci. govoriti ljudstvu, orationem ad daterrendum omnibus Ci., sermonem in poculis Ci., govorjenje vezati, vezano govoriti, alicui fictum ad eius voluntatem sermonem Ci. govoriti komu pogodu, adh. numerum iambicum in fabulis Ci., adhibitā audaciā C. z drznostjo, adh. nutrices puero, nutrices ad praebendum lactem Gell.; occ. (kar se misli) kazati: modum quendam Ci. ali modum rei Ci., Suet. mero imeti, zmernosti se držati pri (v) čem, in iudicio modus nullus est adhibitus Ci. se ni kazala nikakršna zmernost, adhibere misericordiam, crudelitatem Ci. usmiljenega se kazati, saevitiam in famulos Ci., officium erga aliquem, reverentiam adversus deos Ci., diligentiam Ci., fidem Pl., Ci. zvesto, pošteno ravnati, curam Ci. ep., N., celeritatem Ci. ep., N. podvizati se, memoriam rei N. pomniti kaj, sollertiam C., belli necessitatibus patientiam L. kazati vztrajnost za ...
b) osebe (po)klicati k čemu, poz(i)vati k čemu, pritegniti k čemu: Dianam ad partus Ci., aliquem ad consilium C., ali in consilium Ci., Plin. iun. ali ad deliberationem Ci. k posvetovanju povabiti, za svet spraševati koga, aliquem in convivium Ci., N. ali ad convivia Ci. na pojedino povabiti, aliquem ad ministerium dapemque L.; tudi z dat.: adh. aliquem castris V., penates epulis V., alteris te mensis adhibet deum H. ti kot bogu prinaša pri poobedku vino v pitni dar, adh. aliquem convivio (= in convivium) L., mensae suae Col., cenae Suet., adh. aliquem consilio (= in ali ad consilium) C.; adh. consilium L., Cu., adhibito consilio (naspr. remoto consilio) Ci.; pogosto adhibere aliquem poklicati koga na pomoč, za pomočnika, za sodelavca, (upo)rabiti koga: adh. accusatorem, oratorem, medicum, collegium praetorum Ci., interpretes S., adhibito interprete Cu., adh. fratrem C., adhibitis amicis ... uxorem interrogavit Ci., nunc adhibemur, ut ea dicamus, quae ... Ci.; z dvojnim acc.: adh. aliquem patronum, arbitrum Ci., Siciliam testem, Iovem testem Ci. za pričo vzeti (jemati) Sicilijo, Jupitra; occ. quicumque deus, quicumque adhibebitur heros H. se spravi na oder, nastopi, adh. aliquem Plin. iun. povabiti koga (kot poslušalca) na predavanje.
c) (z adv.) sprejeti koga, ravnati s kom: aliquem liberaliter, severius Ci. ep., imperat, ut is quam liberalissime commodissimeque adhiberetur Ci.; refl. vesti se: sic se adhibere in potestate Ci. ep.

alto visok, velik (po postavi), vzvišen; globok (morje); glasen; premičen (praznik), pozen v letu (prazniki); izvrsten, odličen; drag, visok (cena); težaven, težak

alto horno plavž
alta mar odprto morje
alta traición veleizdaja
piso alto prvo, drugo itd. nadstropje
a las altas horas de la noche pozno v noč
en alta voz glasno
de lo alto zviška
El de lo alto Najvišji, bog
el Alto Rin gornji Ren

bâillement [bajmɑ̃] masculin zehanje, zevanje

le bâillement du faux-col, de la chemise zevanje ovratnika, srajce
bâillement bruyant glasno zehanje
retenir un bâillement d'ennui zadržati zehanje od dolgega časa

bóbnanje drumming; drumbeat; beat of drum; drum; beating of drums

glasno bóbnanje roll of drum

boucan [bukɑ̃] masculin velik hrup, kraval

faire du boucan velik hrup delati, kraval napraviti, glasno protestirati

bralec samostalnik
1. pogosto v množini (kdor bere publikacijo) ▸ olvasóBrez dobrih ilustracij otroška knjiga ali revija ne more računati na bralce. ▸ Jó illusztrációk nélkül egy gyermekkönyv vagy folyóirat nem számíthat az olvasókra.
Bralci in obiskovalci našega spletnega portala si lahko ogledate predstavitev kandidatov za občinske svetnike. ▸ Az internetes portálunk olvasói és látogatói megtekinthetik a községi tanácstagjelöltek bemutatkozását.
Sem redni bralec vašega športnega dnevnika. ▸ A sportnapilapjuk rendszeres olvasója vagyok.

2. (kdor bere; kdor rad bere) ▸ olvasóŠvedi namreč sodijo med najbolj strastne bralce časopisov na svetu. ▸ A svédek ugyanis a világ legszenvedélyesebb újságolvasói közé tartoznak.Pestro in zanimivo napisan tekst bo ob slikah pritegnil tudi tiste, ki niso navdušeni bralci. ▸ A változatos és érdekes szöveg a képek mellett azoknak is tetszeni fog, akik nem lelkes olvasók.
3. (kdor bere drugim) ▸ felolvasó, olvasó
Sicer pa Jure sprejema le tiste povezovalske vloge, v katerih se lahko predstavi kot igralec, in ne zgolj bralec besedila. ▸ Jure egyébként csak olyan feladatokat vállal, amelyekben nem csupán a szöveg felolvasójaként, hanem színészként jelenhet meg.
"Ne govorite glasno, ne kadite in ne smetite," jim v oddaji zapoveduje bralec spremnega besedila. ▸ „Ne beszéljenek hangosan, ne dohányozzanak és ne szemeteljenek” – rendelkezett a kísérőszöveg felolvasója a műsorban.

cachinnus -ī, m (cachinnāre) hohot(anje), hahljanje, krohot(anje), divji (hrzav) smeh: Luc. (tudi cacīnus), Lucr., Lamp., Hier., cachinnos commovere Ci. k smehu pripraviti, cachinnum tollere C., H. ali edere Suet. ali extollere Ap. zakrohotati se, divji smeh zagnati, effundi in cachinnos Suet. ali effundi in clarum cachinnum Ap. spustiti se v divji smeh; pesn.: leni resonant plangore cachinni (undarum) Cat. glasno pljuskanje.