Franja

vociferazione f

1. glasno govorjenje, vpitje

2. šušljanje

vōci-feror -ārī -ātus sum (vōx in ferre)

1. strastno in kriče oglasiti (oglašati) se, glasno klicati, kričati, vpiti (in hrupeti), vreščati, na glas spregovoriti, svojo misel (svoje mnenje) o čem razode(va)ti, razkri(va)ti, razgrniti (razgrinjati): palam Ci., comoedus sermocinatur, tragoedus vociferatur Ap. lepo beseduje, lepo deklamira, vociferans: Quintili Vare, legiones redde! Suet.; z obj. (le n kakega pron. ali adj.) v acc.: si hoc nunc vociferari velim Ci., cum haec … omnes vociferarentur L., Canuleius pauca in senatu vociferatus L., talia vociferans V.; z de: his de rebus … neque satis libere me vociferari posse intellego Ci., vociferatusque de superbia patrum L.; z ACI: vociferantur … rem iudicari oportere Ci., Livius … vociferari vicisse Romanos L.; s finalnim stavkom: vociferari ut de re publica liceret dicere L.; z odvisnim vprašanjem: cum duces undique vociferarentur, quid starent L., vociferari Decius, quo fugerent L.; pass. brezos.: vociferatum (sc. est) fortiter L. klicalo se je, klicali so (to obl. lahko izpeljujemo tudi iz act. glag. vōciferō; gl. opombo spodaj).

2. metaf. (o neživih subj.) glasiti se, oglasiti (oglašati) se, (za)zveneti, zazvene(va)ti: carmina … divini pectoris eius vociferantur Lucr., aeraque quae claustris restantia vociferantur Lucr., res ipsaque per se vociferatur Lucr. govori, glasno kaže, ratio tua coepit vociferari naturam rerum Lucr. glasno učiti. — Act. soobl. vōci-ferō -āre -āvī -ātum: qui … vociferant saepe Varr. (o petelinih) glasno pojejo; morda od te soobl. tudi: vociferatum (sc. est) fortiter L. (gl. zgoraj pod 1. pass. brezos.).

vocitō -āre -āvī -ātum (frequ. in intens. k vocāre)

1. navadno (običajno) imenovati, nazivati, klicati; v act. z dvojnim acc.; v pass. z dvojnim nom.: Varr., Lucr., Plin., Amm. idr., nostri quidem omnes reges nominaverunt, qui … Ci., qui vivum eum tyrannum vocitabant N., Icelo … quem … equestri nomine Marcianum vocitabant T., qui Phalereus vocitatus est Ci., aliisne … artibus … instituit … ipse Pythagoras totam illam veterem Italiae Graeciam, quae quondam Magna vocitata est? Ci., proditor Servius Romanus vocitatus L., ille postea Mercurius Andocidi vocitatus est N.

2. glasno klicati, vsevprek kričati: incertus undique clamor adcurrentium vocitantium (v novejših izdajah vocantium) T.

warble¹ [wɔ:bl]

1. samostalnik
žvrgolenje, gostolenje; žvrgoleč glas

2. neprehodni glagol
žvrgoleti, peti (kot ptica); tresti z glasom; glasno peti; peti v stihih
ameriško jodlati, ukati

prehodni glagol to warble a song žvrgoleti pesem

whuff(le) [wʌf(l)] neprehodni glagol
glasno puhati (konj)

yawp, yaup [jɔ:p]

1. samostalnik
pogovorno, narečno krik, vpitje, tuljenje; glasno in bedasto govorjenje; hripav glas

2. neprehodni glagol
vpiti, tuliti; glasno in bedasto, neumno govoriti; glasno zehati

yawl¹ [jɔ:l]

1. samostalnik
pogovorno vpitje, glasen jok, tuljenje

2. neprehodni glagol
tuliti, glasno jokati, vpiti

zoom [zu:m]

1. samostalnik
glasno brnenje
aeronavtika strm vzlet (dvig)

2. neprehodni glagol
glasno brneti
aeronavtika naglo in strmo se dvigniti
prehodni glagol
pustiti glasno brneti
aeronavtika hitro in strmo dvigniti (letalo)

голосить glasno peti; vpiti, kričati; (zast.) glasno jokati

переговаривать, переговорить pomenkovati se o čem, pomeniti se, porazgovoriti se; glasno govoriti (da morajo drugi umolkniti);

реветь rjuti, tuliti; glasno jokati;
ревмя реветь na vse grlo rjuti

a prep. ( pred samoglasnikom; ad, s členom; al, allo, alla, ai, agli, alle)

1. (izraža dajalnik)
oggi a me, domani a te danes meni, jutri tebi
affidare alle cure di qcn. zaupati komu v oskrbo

2. (smer)
andare a Milano, alla stazione, a casa iti v Milano, na postajo, domov
venire a un accordo pren. sporazumeti se
avviamento alla filosofia uvod v filozofijo
condannare a morte obsoditi na smrt
alla malora! k vragu!

3. (namen, korist)
destinato a grandi imprese rojen za velika dejanja
utile alla salute zdravju koristen
attitudine alla musica nadarjenost za glasbo
idoneo al servizio militare sposoben za vojaško službo

4. (stanje in oddaljenost)
abita alla periferia stanuje v predmestju
a tavola pri mizi
a destra desno
a dieci chilometri da Roma deset kilometrov od Rima

5. (čas)
a che ora? ob kateri uri?
alle tre ob treh
a Natale o Božiču
a vita dosmrtno
ventimila lire al giorno dvajset tisoč lir na dan
oggi a otto danes teden

6. (način)
a piedi peš
ad alta voce glasno
a credito na kredit

7. (sredstvo)
a mano ročno
a vela na jadra

8. (cena, mera)
a quanto? po čem?
a mille lire po tisoč lir
all'ingrosso na debelo
al minuto na drobno

9. (distributivnost)
a due a due po dva in dva
a poco a poco po malem

10. (omejitev)
all'aspetto po videzu (sodeč)
alla parlata si direbbe straniero po govoru bi rekli, da je tujec
a nostro avviso po našem
cosa difficile a dire nekaj, kar je težko povedati

11. (v številnih predložnih in prislovnih frazah)
a causa di zaradi
alla carlona površno
a bizzeffe obilo

alto visok, velik (po postavi), vzvišen; globok (morje); glasen; premičen (praznik), pozen v letu (prazniki); izvrsten, odličen; drag, visok (cena); težaven, težak

alto horno plavž
alta mar odprto morje
alta traición veleizdaja
piso alto prvo, drugo itd. nadstropje
a las altas horas de la noche pozno v noč
en alta voz glasno
de lo alto zviška
El de lo alto Najvišji, bog
el Alto Rin gornji Ren

bâillement [bajmɑ̃] masculin zehanje, zevanje

le bâillement du faux-col, de la chemise zevanje ovratnika, srajce
bâillement bruyant glasno zehanje
retenir un bâillement d'ennui zadržati zehanje od dolgega časa

bóbnanje drumming; drumbeat; beat of drum; drum; beating of drums

glasno bóbnanje roll of drum

boucan [bukɑ̃] masculin velik hrup, kraval

faire du boucan velik hrup delati, kraval napraviti, glasno protestirati

bralec samostalnik
1. pogosto v množini (kdor bere publikacijo) ▸ olvasóBrez dobrih ilustracij otroška knjiga ali revija ne more računati na bralce. ▸ Jó illusztrációk nélkül egy gyermekkönyv vagy folyóirat nem számíthat az olvasókra.
Bralci in obiskovalci našega spletnega portala si lahko ogledate predstavitev kandidatov za občinske svetnike. ▸ Az internetes portálunk olvasói és látogatói megtekinthetik a községi tanácstagjelöltek bemutatkozását.
Sem redni bralec vašega športnega dnevnika. ▸ A sportnapilapjuk rendszeres olvasója vagyok.

2. (kdor bere; kdor rad bere) ▸ olvasóŠvedi namreč sodijo med najbolj strastne bralce časopisov na svetu. ▸ A svédek ugyanis a világ legszenvedélyesebb újságolvasói közé tartoznak.Pestro in zanimivo napisan tekst bo ob slikah pritegnil tudi tiste, ki niso navdušeni bralci. ▸ A változatos és érdekes szöveg a képek mellett azoknak is tetszeni fog, akik nem lelkes olvasók.
3. (kdor bere drugim) ▸ felolvasó, olvasó
Sicer pa Jure sprejema le tiste povezovalske vloge, v katerih se lahko predstavi kot igralec, in ne zgolj bralec besedila. ▸ Jure egyébként csak olyan feladatokat vállal, amelyekben nem csupán a szöveg felolvasójaként, hanem színészként jelenhet meg.
"Ne govorite glasno, ne kadite in ne smetite," jim v oddaji zapoveduje bralec spremnega besedila. ▸ „Ne beszéljenek hangosan, ne dohányozzanak és ne szemeteljenek” – rendelkezett a kísérőszöveg felolvasója a műsorban.

cachinnus -ī, m (cachinnāre) hohot(anje), hahljanje, krohot(anje), divji (hrzav) smeh: Luc. (tudi cacīnus), Lucr., Lamp., Hier., cachinnos commovere Ci. k smehu pripraviti, cachinnum tollere C., H. ali edere Suet. ali extollere Ap. zakrohotati se, divji smeh zagnati, effundi in cachinnos Suet. ali effundi in clarum cachinnum Ap. spustiti se v divji smeh; pesn.: leni resonant plangore cachinni (undarum) Cat. glasno pljuskanje.

cantonade [kɑ̃tɔnad] féminin, théâtre prostor za kulisami

parler à la cantonade govoriti dovolj glasno, da to sliši več oseb; govoriti komu, za katerega domnevamo, da je za kulisami; figuré govoriti, ne da bi točno vedeli komu ozir, se zdi, da nikomur

carcajada ženski spol glasen smeh, salva smeha

soltar una carcajada glasno se zasmejati
reírse a carcajadas (ali a carcajada tendida) na vsa usta se smejati