Franja

učinkováti (-újem) imperf.

1. agire; avere effetto:
učinkovati na snov s segrevanjem agire sulla sostanza riscandandola
reforma že učinkuje la riforma fa sentire già i suoi effetti

2. avere un'azione, operare:
ta glasba učinkuje uspavalno questa musica ha un'azione soporifera

3. apparire, risultare:
njen obraz učinkuje bledo ha un volto che appare sbiadito

uhó (ušésa) n

1. orecchio, orecchia:
na levo uho slabo sliši dall'orecchio sinistro ci sente male
biti gluh, naglušen na obe ušesi essere sordo, duro d'orecchi
pren. napeti ušesa essere tutto orecchi
šepetati, vpiti na uho sussurrare, gridare all'orecchio
pren. piskanje je paralo, šlo skozi ušesa i fischi straziavano le orecchie
pren. zvoniti, šumeti v ušesih sentir fischiare gli orecchi
pren. odpreti ušesa aprire, tendere le orecchie
pren. vleči na ušesa orecchiare
na lastna ušesa slišati sentire di persona, con le proprie orecchie
ne moči verjeti svojim ušesom non poter credere alle proprie orecchie
pren. poslušati z enim ušesom, s pol ušesa ascoltare distrattamente
za uho prijetna glasba musica piacevole all'orecchio, orecchiabile

2. (oseba glede na sposobnost poslušanja) orecchio, orecchia:
uho glasbenika orecchio di, da musicista
pazil je, da to ne bi prišlo komu na uho, na ušesa stava attento che la cosa non giungesse alle orecchie di qcn., che qcn. non venisse a saperlo
govoriti gluhim ušesom parlare ai sordi, ai muri
naleteti na gluha ušesa incontrare uno che non sente ragione

3. orecchio, orecchia; padiglione auricolare:
oslovska, zajčja ušesa orecchie d'asino, di coniglio
zardeti do ušes arrossire fino alla radice dei capelli

4. (podoben del kake priprave):
šivankino uho cruna dell'ago
uho motike, škarij occhio della zappa, anello delle forbici

5. orecchia (del libro, del quaderno)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sama ušesa so ga bila era tutto orecchi
pren. tukaj imajo stene ušesa qui anche i muri hano orecchie
pren. mašiti si, zatiskati si ušesa pred resnico non voler sentir ragione
pren. naviti komu ušesa tirare le orecchie a qcn.
pren. polniti ušesa s čim riempire le orecchie di qcs., frastornare le orecchie con qcs.
pren. prevod, ki žali moja ušesa una pessima traduzione
pog. dati eno okrog ušes, za uho dare uno scapaccione a qcn.
pren. vse mu nosi na ušesa gli spiffera tutto
pren. povedati kaj komu na uho confidare qcs. a qcn.
pren. priti komu na uho venire a sapere
pren. kaj si zapisati za uho ricordare bene qcs.
biti na neko uho gluh non sentirci da un orecchio
pren. sedeti na ušesih ascoltare distrattamente
pog. biti še moker, zelen za ušesi esser ancora giovane, inesperto, un pivello
pren. imeti kosmata ušesa avere le orecchie foderate di prosciutto
pren. imeti polna ušesa česa avere le tasche piene di qcs.
med. izpirati ušesa fare il lavaggio, la lavanda delle orecchie
bot. mačje uho ofride (Ophrys)
bot. medvedje uho uva ursina (Arctostaphylos uva ursi)
zool. morsko uho orecchia marina, aliotide (Haliotis tuberculata)
anat. notranje, srednje, zunanje uho orecchio interno, medio, esterno
med. vnetje srednjega ušesa otite
bot. zajčje uho (prerast) bupleuro (Bupleurum)

umetn|i [é] (-a, -o) Kunst- (kamen der Kunststein, kavčuk der Kunstkautschuk, kovač der Kunstschmied, Kunstschlosser, led das Kunsteis, liv der [Kunstguß] Kunstguss, med der Kunsthonig, mizar der Kunsttischler, beseda das Kunstwort, glasba die Kunstmusik, pesem das Kunstlied, pravljica das Kunstmärchen, roža die Kunstblume, smola das Kunstharz, trata der Kunstrasen, črevo der Kunstdarm, oko das Kunstauge)
z umetnim hlajenjem fremdbelüftet
umetno kovan kunstgeschmiedet

vája exercice moški spol , pratique ženski spol, (gledališče) répétition ženski spol

za vajo pour des raisons d'exercice (ali d'entraînement)
bralna vaja exercice de lecture
duhovne vaje (religija) exercices spirituels
glavna vaja (gledališče) répétition générale
govorna vaja exercice de conversation (ali oratoire)
obvezne vaje (pri telovadbi) exercices imposés, (pri umetn. drsanju) figures imposées
orožna vaja exercice militaire
pisalna vaja exercice d'écriture
protiletalska vaja exercice de défense passive
prstna vaja (glasba) exercice de doigté
slogovna vaja exercice de style
strelna vaja exercice de tir
telovadna vaja exercice (de) gymnastique, exercice physique
imeti vajo v avoir la pratique (ali l'expérience, l'habitude) de
imeti premalo vaje avoir trop peu de pratique (ali d'exercice, d'entraînement)
priti iz vaje perdre l'habitude
vaja naredi mojstra c'est en forgeant qu'on devient forgeron

veselíti to give pleasure (ali joy), to afford joy (ali pleasure), to gladden

to me veseli I am glad of that
veseli me, da te vidim I am glad to see you
glasba me ne veseli I get no joy from music
veselilo me bo, če mi boš kaj pisal I shall be glad to receive your letters
veselíti se česa to delight in something
ne veseli se prezgodaj! don't count your chickens before they are hatched!
veselíti se to be glad of, to be happy (to), to take pleasure (from), to rejoice (at); to be pleased with
(vnaprej) se veselíti to anticipate a pleasure, to look forward to
veselim se že, da te bom zopet videl I am looking forward to seeing you again
zelo me veseli, da vas spoznam (se seznanim z vami) I am very glad to meet you

visók haut, élevé; grand, de grande (ali haute) taille (ali stature) ; figurativno haut placé, de haut rang, éminent, sublime

visoka cena prix élevé
visoki čevlji chaussures montantes
visoki C (glasba) do₆ (do six)
visoki komisar Haut-Commissaire moški spol
visoki uradnik haut fonctionnaire
visoka šola haute école
doseči visoko starost atteindre un grand âge
biti dva metra visok avoir deux mètres de haut, être haut de deux mètres
kako visoka je ta gora? quelle est la hauteur de cette montagne?
kako visoka je vsota? à combien se monte la somme?

vokálen vocal

vokálna glasba vocal music

vokálen vocal

vokalna glasba musique vocale

vokálen (-lna -o) adj.

1. lingv. vocalico

2. muz. vocale:
vokalna glasba musica vocale

vokálen vocal

vokalna glasba música f vocal

vokaln|i (-a, -o) vokal, Vokal-
vokalna skladba glasba das Vokalstück, die Vokalkomposition, das Gesangwerk
vokalna glasba glasba die Vokalmusik
vokalna harmonija lingvistika die Vokalharmonie
vokalna redukcija der Vokalschwund

zabáven (-vna -o) adj.

1. divertente; gustoso, spassoso:
zabavna zgodba una storia spassosa

2. di divertimento, di svago; ameno:
zabavna literatura letteratura amena

3. di svago, leggero:
resna in zabavna glasba musica seria e musica leggera

zabáven -vna -o prid. distractiv, amuzant
□ zabavna glasba muzică uşoară
□ zabavni program program de varietăţi

zabavn|i (-a, -o) Unterhaltungs- (film der Unterhaltungsfilm, orkester das Unterhaltungsorchester, program das Unterhaltungsprogramm, priloga die Unterhaltungsbeilage, elektronika die Unterhaltungselektronik, glasba die Unterhaltungsmusik, U-Musik, industrija Unterhaltungsindustrie, oddaja die Unterhaltungssendung)

zamákniti (-em)

A) perf.

1. sfalsare; spostare

2. knjiž. (prevzeti) incantare, rapire:
glasba jo je zamaknila la musica l'aveva incantata

B) zamákniti se (-em se) perf. refl.

1. ritirarsi; nascondersi:
sonce se je zamaknilo za hrib il sole si nascose dietro il monte

2. incantarsi, estasiarsi; cadere, andare in estasi; restare incantato;
mistično se zamakniti cadere in estasi mistica
zamakniti se v sanjarjenje incantarsi a fantasticare

zanímati (-am)

A) imperf.

1. interessare; essere interessato (a):
zanimajo ga glasba, tuji jeziki, računalništvo lo interessano la musica, le lingue, l'informatica
problem strokovnjake že dolgo zanima è un problema che da tempo interessa gli studiosi, un problema al centro degli interessi degli studiosi
zanima ga ta hiša, ta služba è interessato a questa casa, a questo lavoro

2. pren. (z nikalnico izraža nezanimanje, neprizadetost) non importare; vulg. fregarsene:
vulg. ne zanima me, kaj govorijo ljudje non mi importa cosa dice la gente, me ne frego di quel che dice la gente

3. (zadevati kaj) interessare:
gradnja nove bolnišnice zanima vse prebivalce la costruzione del nuovo ospedale interessa tutta la popolazione

B) zanímati se (-am se) imperf. refl.

1. interessarsi:
zanimati se za vzroke nesreče interessarsi alle cause dell'incidente
včeraj se je nekdo zanimal zate ieri qualcuno chiedeva di te
zanimati se za književnost, šport, politiko interessarsi di letteratura, di sport, di politica

2. (prizadevati se za kaj, zavzemati se za kaj) impegnarsi per qcs.; appoggiare, caldeggiare qcs.:
zanimati se za gradnjo nove knjižnice appoggiare la costruzione della nuova biblioteca

zasloveti glagol
(postati slaven) ▸ híressé válik, nevet szerez, hírnévre szert tesz Zaslovel je tudi kot skladatelj in dirigent. ▸ Zeneszerzőként és karmesterként is nevet szerzett magának.
Zaradi bloga je hitro zaslovela. ▸ A blogja hamar híressé tette.
Hotel je zaslovel po svetu tudi zaradi prilagodljivosti in ustrežljivosti. ▸ A szálloda a rugalmasságáról és a segítőkészségéről is világhírűvé vált.
Jez je tragično zaslovel zaradi nesreče, ki jo je povzročilo njegovo ugrezanje. ▸ A gát tragikus hírnévre tett szert egy baleset miatt, amelyet a gát süllyedése okozott.
Ena od stvari, s katerimi je Churchill zaslovel, so bili njegovi govori. ▸ Churchill többek között a beszédeiről vált híressé.
Čeprav je zaslovel v svetu filma, pa je bila njegova prva ljubezen glasba. ▸ Bár a film világában szerzett magának nevet, az első szerelme a zene volt.

zborovsk|i [ô] (-a, -o) glasba Chor- (koncert das Chorkonzert, glasba die Chormusik, skladba das Chorwerk, petje der Chorgesang)

zborovski pridevnik
(o pevskem zboru) ▸ kórus, kar, énekkari

zdravilišk|i (-a, -o) Kur- (dom das Kurhaus, gost der Kurgast, koncert das Kurkonzert, glasba die Kurkapelle, promenada die Kurpromenade, taksa die Kurtaxe)