Franja

voix [vwa] féminin glas; šum; ton; volilni glas, glasovalna pravica

voix de la conscience glas vesti
à basse, à haute voix tiho, glasno
de vive voix ustno
voix du peuple glas ljudstva
à demi-voix polglasno
majorité féminin; égalité féminin des voix večina, enakost glasov
à la majorité des voix z večino glasov
à 5 voix de majorité z večino 5 glasov
à l'unanimité des voix enoglasno, soglasno
voix exprimées oddani glasovi
voix consultative posvetovalni glas
voix active aktivna volilna pravica, grammaire aktiv, tvornik
voix passive pasivna volilna pravica, grammaire trpnik, pasiv
par 5 voix contre 4 s petimi glasovi proti štirim
en cas de partage égal des voix pri enakem številu glasov (za in proti)
aller, passer aux voix (parlement) iti h glasovanju
avoir voix au chapitre (figuré) imeti tudi kaj besede pri čem
avoir toutes les voix biti soglasno izvoljen
avoir la voix fausse, juste napačno, pravilno peti
donner de la voix vpiti; lajati
donner sa voix (à un candidat) dati svoj glas (kandidatu)
mettre aux voix dati na glasovanje
parler à basse voix, à haute voix; à mi-voix govoriti tiho, glasno, polglasno
rester sans voix (figuré) onemeti (od začudenja)
perdre, gagner; compter les voix izgubiti, dobiti, šteti glasove

vot -uri (volilni) glas
□ vot de încredere zaupnica
□ vot de neîncredere nezaupnica

vote¹ [vóut] samostalnik
volilni, glasovalni glas; glasovanje; pravica glasovanja; (skupni) glasovi; volilec, -lka, glas; volilni, glasovalni izid; (z glasovanjem) donesen sklep ali odobritev; glasovnica, volilni listek; odobrena vsota, budžet
zastarelo zaobljuba, vroča želja, molitev

the vote volilna, glasovalna pravica
Army vote izglasovani krediti za vojsko
vote (of credit) v parlamentu izglasovani krediti
the casting vote odločujoči glas
floating vote (negotovi) glasovi nevtralnih poslancev
the Socialist vote socialistični glasovi
a vote of confidence glasovanje o zaupnici
women have the vote ženske imajo volilno pravico
women have been granted the vote ženskam so dali volilno pravico
to cast vote glasovati, oddati glas
to count the votes prešteti (volilne) glasove
to get out the vote pregovoriti volilce, da glasujejo
to give one's vote to (ali for) oddati svoj glas, glasovati za
the Labour vote will increase at the next election delavska stranka bo pomnožila svoje glasove na prihodnjih volitvah
to have a vote imeti pravico do glasovanja
to propose a vote of thanks to the speaker predlagati poslušalcem, da se s ploskanjem zahvalijo govorniku
to put s.th. to the vote dati kaj na glasovanje
the Government received a vote of confidence vlada je dobila zaupnico
to split one's vote glasovati za dva ali več
to take a vote on a question glasovati o nekem vprašanju

vote [vɔt] masculin glas, glasovanje; volitev

vote secret tajno glasovanje
vote à mains levées, par acclamations; par bulletins glasovanje z dvigom rok, z vzklikom, z listki
vote nul, en blanc neveljaven glas
vote de confiance zaupnica
vote d'une loi izglasovanje zakona
droit masculin de vote glasovalna, volilna pravica
bureau masculin; local masculin de vote volišče
vote des femmes ženska volilna pravica
s'abstenir du vote vzdržati se volitev, glasovanja
compter les votes (pre)šteti glasove

voto m

1. relig. zaobljuba:
voti solenni večne zaobljube
fare un voto zaobljubiti, zaobljubljati se
prendere, pronunciare i voti zaobljubiti se, stopiti v (cerkveni) red

2. relig. ex voto, zaobljubni dar

3.
voti pl. pren. knjižno volja, želja; voščilo:
ciò era nei voti di tutti to so si vsi želeli
fare, formulare voti di successo voščiti, zaželeti uspeh

4. pravo glas, glasovanje:
diritto di voto volilna pravica
voto di fiducia zaupnica
voto palese, segreto javno, tajno glasovanje
voto di lista, di preferenza glas, glasovanje za kandidatno listo, preferenčni glas

5. ekst. glasovnica

6. šol. ocena:
voti alti, bassi, mediocri visoke, nizke, povprečne ocene
essere promosso a pieni voti napredovati, izdelati razred z najvišjimi ocenami

voto moški spol zaobljuba; votivna slika (plošča); glas(ovanje); glasovalna (volilna) pravica; želja; kletvica; sodba, mnenje

voto activo, pasivo aktivna, pasivna volilna pravica
voto de amén, voto de reata (fig) slepa pritrditev
voto de confianza glasovanje o zaupnici
voto consultivo posvetovalni glas
voto popular ljudski glas
derecho de voto (general) (splošna) volilna pravica
dar su voto izraziti svoje mnenje
depositar el voto oddati svoj glas (pri volitvah)
no tener voto, no ser voto (fig) nobenega mnenja (sodbe) ne imeti
votos pl redovniška zaobljuba
(aprobado) por mayoría de votos (sprejet) z večino glasov
número de votos število glasov
echar (ali soltar) votos bruhati kletvice
recoger los votos zbrati glasove

vox množina voces [vɔks, vóusi:z] samostalnik
(latinsko) glas

vox populi [pɔ́pjulai] glas ljudstva; javno mnenje

vōx, vōcis, f (indoev. kor. *u̯equ̯- govoriti; prim. skr. vāk glas, govor, govorica, beseda, vā́kyam izrek, govor, vácas- beseda, vakti, vívakti (on) pravi, govori, lat. vocō, gr. ὄψ glas, zvok, ἐν-οπή klicanje, hrup, ἔπος [iz *Ƒέπος] beseda, got. giwahan, giwuog, giwahannen = nem. erwähnen)

1. glas
a) človeški (govoreče, kličoče ali pojoče osebe): humana L. fr., Ap., acuta, gravis, cita, tarda, inflexa (droben, droban, tenek, tenak) inflexā ad miserabilem sonum voce Ci. (gl. īn-flectō), parva (slab, tih), magna (močen, močan, krepek, krepak), ingens V., clara (jasen) Ci., L., O., Lucr., clarior C., bona Pl., Q., rauca O., summa, ima H., Q., dulcis, solida Sen. rh., sedata et depressa, tremebunda Corn., exsurge, praeco … exerce vocem Pl. napni glas, vocem attenuare Ci. s piskavim glasom govoriti (da bi bil njegov moški glas podoben ženskemu), vocem attollere vel submittere Q., vocis contentio et remissio Ci., vocis magnitudo Corn., vocis via Lucr., voce referre V. ali contendere Cels. na glas, glasno, moribundā voce Amm., enimvero voce est opus Ter. klicati moram, nulla vox quiritantium … exaudiri poterat L. klic na pomoč, vocem late nemora alta remittunt V. javk, javkanje, personabant omnia vocibus ebriorum Ci. od kričanja, od vpitja, Valerium magnā voce inclamat L. glasno, magnā compellans voce cuculum H. glasno mu kličoč „kuku“, glasno mu kukajoč, venantum voces Ph. klici lovcev, voce vocare V. (po)klicati, vocis imago V. posnemanje glasu, jek, voce potius quam verberibus terreat (sc. boves) Col. z glasom, s klici, inclinatā ululantique voce canere Ci., citharam cum voce movere O. ob petju, Sirenum voces H. petje, sunt verba et voces quibus hunc lenire dolorem possis H. čarodejna besedila in glasbeni znaki.
b) živalski: mugiet et veri vox erit illa bovis O., vox boum V. mukanje, cornix plenā pluviam vocat improba voce V., vox (sc. apium) … sonitūs imitata tubarum V. brnenje, cycni Mel., porcina vox Sen. ph. svinjsko kruljenje, voces animalium truces Ap.
c) pren. glas pooseb. stvari: Sicilia tota si unā voce loqueretur Ci., rerum vox est, naturae vestigium, veritatis nota Ci., interdum … vocem comoedia tollit H. govori vzneseno (v vznesenem slogu).

2. meton.
a) glas = ton, zvok, don: Pl., Cat., Ph. idr., soni et voces Ci., numeri et voces et modi Ci. takt, glas (ton) in napev, auribus multa percipimus, quae etsi nos vocibus delectant, tamen … Ci., vocem mittere, emittere (gl. mittō, emittō), cum viderem … vocem pro me … neminem mittere Ci. da se nihče ne oglasi, da nihče ne spregovori zame, inludere vocem, quotiens caneret T., parum explanatis vocibus sermo praeruptus Sen. ph. odsekan govor s premalo dodelanimi glasovi, bucina … litora voce replet O., ad vocem celeres, quā bucina signum dira dedit, … concurrunt V. ob trobljenju, ob znaku s trobento (trombo), obloquitur numeris septem discrimina vocum V. brenka po taktu na sedmeroglasno liro; pesn.: ad sonitum vocis vestigia torsit V. po zvoku veslajev, audimus fractas ad litora voces (sc. pelagi) V. šumenje od brega odbijajočih se (ob breg butajočih) valov, verba quibus sensus vocesque notarent H. naravne glasove in misli.
b) izjava, izrek, izraz, vzklik, beseda, besede, govor, starejše izrecilo, izustilo: Lucr., Plin., omnes … cives … una et mente et voce consentiunt Ci. so ene misli (ene volje), enega glasu pri tem, so si enotni v mislih in besedah, una paene voce repelli Ci. enoglasno, vox publica Ci. izraz javnega mnenja, viva Ci., ficta O. laž, excepta vox est querentis Cu., constitue nihil esse opis in hac voce: „civis Romanus sum“ Ci., ex infimo specu vocem redditam ferunt: „imperium summum Romae habebit … “ L., Pythica vox L., vetuit me tali voce Quirinus H., vocem adversum pericula poscere T. zagovor, zagovornika, illas adversus senatum voces T., ex percontatione nostrorum vocibusque Gallorum C., carpi nostrorum militum vocibus C., his … vocibus infit V., Iuno … his vocibus usa est V., contumeliosis vocibus prosequebantur nostros C., voces per vinum … emissae Q., voces edere Ci. tožiti, tales voces dare O. tako tožiti.
c) (posamezna) beseda, izraz, naziv, oznaka, označba: ullam omnino vocem exprimere posset C., nulla tamen vox est ab iis audita populi Romani maiestate … indigna C., alia vox nulla violenta audita est L., dico ipsum Epicurum … non intellegere … , quid sonet haec vox voluptatis, id est, quae res huic voci subiciatur Ci. beseda „slast“, hic sensus verbi, vis ea vocis erat O., nescit vox missa reverti H.
d) besedilo, pregovor, rek, (modri) izrek, reklo, rečeníca, starejše poslóvica: qua voce et quo senatus consulto (= qua voce senatus consulti) populus Romanus ad arma sit vocatus C., negabat ullam vocem inimiciorem amicitiae potuisse reperiri quam eius, qui dixisset … Ci.
e) zagovor = čarodejno (čarovno, bajalno) besedilo, čarodejne (čarovne, bajalne) besede, čarodejna formula: sidera excantata voce Thessalā H., deripere lunam vocibus H., parce vocibus tandem sacris H.
f) povelje, ukaz, poziv: consulum voci atque imperio non oboedire Ci., Iri, meae … fidissima nuntia vocis O., cuius voci continuo Fabius obsecutus Val. Max.
g) zmožnost govorjenja, govorjenje, govor, govorica, jezik: me dies, vox, latera deficiant Ci., omnibus praeclusisse vocem videbatur L., vetorque plura loqui, vocisque meae praecluditur usus O., Graiā scierit sive ille Latinā voce loqui O., neu iubeas … vocem mutare viros aut vertere vestem V., qui feros cultūs hominum recentum voce formasti catus H., cum civem ex voce cognovisset Iust., Latinae vocis honos Val. Max., sed vox hoc nuntiat omnis Mart.
h) izgovor, izgovarjanje, izgovarjava, izreka, izrekanje: rustica vox et agrestis quosdam delectat Ci.
i) (kot ret. t.t.) naglas, poudarek, starejše priglas: in omni verbo posuit acutam vocem Ci.

voz (množina: voces) ženski spol glas; ton; beseda, izraz; figurativno volilna pravica; figurativno odobritev, potrditev

voz activa, pasiva (gr) tvornik, trpnik
voz de la conciencia glas vesti
voz guía geslo (v slovarju)
voz de mando ukazovalen ton
voz de trueno gromoven glas
mala voz slab glas (sloves)
a voz en cuello, a voz en grito zelo glasno, kriče
a media voz s pridušenim glasom
a una voz enoglasno
de viva voz ustno; izrecno
en alta voz glasno
en baja voz tiho
ahuecar la voz govoriti z bolj globokim glasom
alzar (ali levantar) la voz glasneje govoriti, povzdigniti glas, koga grobo nahruliti
se le anudó la voz (fig) od razburjenja ni mogel govoriti
corre la voz govori se, šušlja se
dar una voz (a) komu zaklicati
llevar la voz cantante (fig) vladati
poner mala voz (a) koga v slab glas spraviti
tener voz (en) imeti posvetovalni glas (v)
tomar voz poizvedovati
voces pl vpitje, klici
voces de socorro klici na pomoč
juego de voces besedna igra
un secreto a voces javna tajnost
dar voces vpiti, kričati; na pomoč klicati
dar voces en desierto (fig) gluhim ušesom pridigati
estar pidiendo a voces kriče zahtevati, nujno hoteti

vzgíb -a m
1. mişcare
2. impuls, îndemn
3. glas

Wahlstimme, die, glas

zvon -uri n govorica, (lažna) vest, novica, glas

голос glas;
право голоса glasovalna pravica;
кричать не своим голосом divje, obupno vpiti;
с чужого голоса ponavljati misli drugih;
с голоса учить naučiti se na posluh (brez not)

го́лос -у ч., glás -ú m.

звук m zvok; glas; ton;
гласный з. samoglasnik;
согласный з. soglasnik;
это пустой з. to so prazne besede

звук¹ -а ч., glás -ú m.

слух m sluh; glas, novica; govorice;
идут слухи govori se;
петь на с. (по слуху) peti po posluhu (ne po notah);
обратиться в с. napeti ušesa

слушок m (gov.) glas, govorica

тон m glas, zvok, ton; način, slog; barva, odtenek;
задавать т. imeti glavno besedo, dajati smer;
заметил в приподнятом тоне pripomnil je s povzdignjenim glasom;
человек хорошего тона človek z lepim nastopom;
дурной т. nevzgojenost;
в тон z odtenkom iste barve;
не в тон петь napačno peti

чу́тка -и ж., govoríca -e ž., glás -ú m.