Franja

regular pravilen, reden; normalen, običajen; povprečen

de estatura regular srednje postave
polígono regular pravilen mnogokotnik
verbo regular pravilen glagol
por lo regular normalno, navadno
salir(se) de lo regular dvigniti se nad povprečje, odlikovati se

régulier, ère [regülje, ɛr] adjectif pravilen; zakonit; reden, točen, korekten; militaire regularen; religion redovniški; masculin redovnik

régulier en affaires korekten v poslih
armée féminin régulière, troupes féminin pluriel régulières regularna, redna vojska, čete
clergé masculin régulier (religion) redovniška duhovščina, redovniki
employé masculin régulier dans son travail pri svojem delu reden, točen nameščenec
gouvernement masculin, tribunal masculin régulier zakonita vlada, sodišče
pouls masculin, visage masculin régulier enakomeren, pravilen pulz, pravilen obraz
service masculin régulier d'autocars redno obratovanje (medkrajevnih) avtobusov
verbe masculin régulier pravilen glagol
visites féminin pluriel régulières redni obiski

sedanjik samostalnik
1. jezikoslovje (glagolski čas) ▸ jelen időGlagole pišite v sedanjiku. ▸ Az igéket jelen időben írjátok.
Povezane iztočnice: dovršni sedanjik

2. (sedanjost) ▸ jelen
Njun sedanjik so zdaj velika vila, limuzine, šoferji in varnostniki. ▸ Most a villa, a limuzinok, a sofőrök és a biztonsági őrök jelentik a jelenüket.
Burna madžarska zgodovina močno določa tudi sedanjik. ▸ A viharos magyar történelem a jelenre is erős hatással van.

sous-entendre* [suzɑ̃tɑ̃drə] verbe transitif pri tem razumeti; molče vključiti; imeti v mislih kaj, ne da bi to izrecno izrazili; (grammaire)

verbe masculin, complément masculin sous-entendu glagol, dopolnilo, ki ni izražen(o)
il est sous-entendu que ... samo po sebi se razume, da ...
cette clause est sous-entendue dans le contrat klavzula je vsebovana v pogodbi (ni pa izrecno izražena)
quand je t'ai invité avec moi en voyage, j'ai sous-entendu que tu participeras aux frais ko sem te povabil s seboj na potovanje, sem pri tem tudi mislil, da boš prispeval k stroškom

stanj|e² srednji spol (-a …)

1. der Zustand (idealno Idealzustand, končno Endzustand, naravno Naturzustand, normalno Normalzustand, ohranjenosti Erhaltungszustand, osnovno Grundzustand, prvotno Urzustand, stalno Dauerzustand, vmesno Zwischenzustand, napetosti Spannungszustand)

2. človeka: der Zustand, die Verfassung
duševno stanje Gemütszustand, Geisteszustand, die Seelenlage
zdravstveno stanje Gesundheitszustand
izboljševanje stanja medicina die Besserung
poslabševanje/slabšanje stanja medicina die Verschlechterung
ponovno poslabšanje stanja medicina der Rückfall

3. fizika der Zustand
gibalno stanje Bewegungszustand
stacionarno/inercijsko/stanovitno stanje tehnika, fizika Beharrungszustand

4.
fizika agregatno stanje Aggregatzustand (trdno fester, tekoče flüssiger, plinasto gasförmiger Zustand/Aggregatzustand)

5. fizika termodinamično: der Zustand
funkcija stanja die Zustandsfunktion
diagram stanj das Zustandsdiagramm
enačba stanj/stanja die Zustandsgleichung
sprememba stanja die Zustandsänderung

6. pravo, vojska der Zustand, der Stand
izjemno/izredno stanje Ausnahmezustand, Notstand (zaradi napada na državo äußerer Notstand, zaradi naravne katastrofe ziviler Notstand)
obsedno stanje der Belagerungszustand
vojno stanje Kriegszustand

7.
pravo dejansko stanje der Sachverhalt, der Tatbestand

8.
glasovno stanje der Lautstand

9.
vremensko stanje die Wetterlage, Wetterverhältnisse množina, die Witterung
razvoj vremenskega stanja der Witterungsablauf

10.
… stanja slovnično: Zustands-
(glagol das Zustandsverb, pasiv das Zustandspassiv)
|
v dobrem stanju gut im Stand, gut in [Schuß] Schuss
biti v dobrem stanju in/im [Schuß] Schuss sein
držati v dobrem stanju gut in [Schuß] Schuss halten
biti v drugem stanju in anderen Umständen sein
v razsutem stanju lose
v surovem stanju im Rohzustand, gradbeništvo, arhitektura im Rohbau
zgradba v surovem stanju der Rohbau
v svežem stanju frisch
teža v svežem stanju Frischgewicht ➞ → vzpostavitev v prejšnje stanje, izjemno stanje

sujet [süžɛ] masculin, grammaire osebek, subjekt; snov, predmet, tema; povod, vzrok, motiv; človek (sploh), oseba; médecine pacient

au sujet! k stvari!
au sujet de glede, zaradi
à ce sujet sujet v tej stvari, v tem pogledu, oziru
sans sujet brez razloga, povoda
sujet parlant govoreča oseba, besednik
sujet de thèse predmet doktorske disertacije
un brillant sujet, un sujet d'élite odličen učenec
mauvais sujet graje vredna oseba, malopridnež
inversion féminin du sujet (grammaire) stava osebka za glagol
avoir sujet de imeti razlog (za)
vous n'avez pas sujet de vous plaindre nimate vzroka, da bi se pritoževali
donner sujet de dati povod (za)
s'écarter du sujet oddaljiti se od predmeta
entrer dans le cœur, dans le vif du sujet iti v jedro, v bistvo predmeta
passer d'un sujet à un autre iti z enega predmeta na drugega
il a reçu des reproches au sujet de sa conduite očitali so mu njegovo vedenje
trouver un sujet de comédie, de roman najti snov za komedijo, za roman
ce médecin a trouvé de nombreux sujets pour ses recherches ta zdravnik je našel številne osebe (paciente) za svoje raziskave
protester sans sujet protestirati brez razloga

supplanter [süplɑ̃te] verbe transitif izpodriniti, stopiti na mesto (quelqu'un, quelque chose koga drugega, česa drugega); izločiti

supplanter un rival izpodriniti tekmeca
cette nouvelle danse a supplanté toutes les autres ta novi ples je izpodrinil vse druge
le verbe «ouïr» fut supplanté par le verbe «entendre» glagol entendre je izpodrinil, stopil na mesto glagola ouïr

sur [sür] préposition na; proti (smer, čas); o; za

sur soi pri sebi
sur l'heure takoj
sur ce(la) na to
sur toute(s) chose(s) predvsem
coup sur coup udarec za udarcem
lettre sur lettre pismo za pismom
sottise sur sottise neumnost za neumnostjo
un jour sur deux vsak drugi dan
une fois sur mille enkrat na tisoč
sur le soir proti večeru
sur la recommandation na priporočilo
sur terre et sur mer na zemlji in na morju
sur notre invitation na naše povabilo
vêtement masculin sur mesure obleka po meri
aller sur ses 30 ans, sur sa cinquantaine bližati se svojemu tridesetemu, petdesetemu letu
arriver sur les huit heures priti proti osmi uri
avoir son portefeuille sur soi imeti listnico pri sebi
affirmer sur son honneur zatrjevati pri svoji časti
ce verbe se conjugue sur finir ta glagol se sprega kot (glagol) finir
croire quelqu'un sur parole verjeti komu na besedo
se diriger sur Paris kreniti proti Parizu
(familier) c'est sur le journal to je v časopisu
l'emporter sur quelqu'un zmagati nad kom, premagati koga
être sur le départ nameravati odpotovati
être sur ses gardes čuvati se, paziti se
être sur un travail biti pri delu
la clef est sur la porte (familier) ključje v vratih
fermer la porte sur quelqu'un zapreti vrata za kom
graver sur le marbre gravirati v marmor
juger les gens sur les apparences soditi ljudi po zunanjosti
marcher sur les pas de quelqu'un iti za kom
mettre quatre chrvaux sur une voiture vpreči štiri konje v voz
recevoir visite sur visite dobivati obisk za obiskom
sur cent candidats soixante ont été reçus od 100 kandidatov jih je bilo 60 sprejetih
prendre exemple, modèle sur quelqu'un zgledovati se po kom
refeter une faute sur quelqu'un zvaliti krivdo na koga
rester, se tenir sur la défensive ostati v defenzivi
retenir sur les gages odtegniti od plače
revenir sur ses pas vrniti se
tirer sur quelqu'un biti podoben komu, vreči se po kom
tomber sur quelqu'un naleteti na koga
tourner sur son axe vrteti se okoli svoje osi
travailler sur quelque chose delati na čem
se tromper sur quelqu'un varati se, zmotiti se v kom
vivre les uns sur les autres stanovati, živeti na tesnem

surcomposé [-kɔ̃poze] adjectif; (grammaire)

temps masculin surcomposé sestavljen čas, v katerem je tudi pomožni glagol v sestavljenem času (npr. il a eu terminé = il avait terminé)

trájen (-jna -o) adj.

1. durevole, duraturo, stabile, perenne, definitivo:
trajna last possesso duraturo
trajna rešitev problema soluzione definitiva del problema
trajna naselitev insediamento stabile
ekon. trajne dobrine beni durevoli
v trajen spomin a perenne memoria
kozm. trajna ondulacija permanente

2. persistente, continuativo; resistente:
trajni materiali materiali resistenti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiz. trajna deformacija deformazione permanente
jur. trajna zguba pravic perdita perenne dei diritti
bot. trajna rastlina pianta perenne
geogr. trajna snežišča nevi perenni
lingv. trajni glagol verbo durativo
fiz. trajni magnet magnete permanente
trg. trajni nalog ordine permanente

transitif, ive [trɑ̃zitif, iv] adjectif, grammaire prehoden, tranzitiven

verbe masculin transitif direct, indirect direktni prehodni glagol (z dopolnilom v 4. sklonu), indirektni prehodni glagol (s predložnim dopolnilom)
voir quelqu'un videti koga
plaire à quelqu'un ugajati komu

transitivement [-tivmɑ̃] adverbe tranzitivno, prehodno

employer transitivement un verbe intransitif intranzitiven glagol rabiti tranzitivno (npr. vivre sa vie živeti svoje življenje)

transitivo prehoden; tranzitiven

(verbo) transitivo prehoden glagol

tranzitíven gramatika transitive

tranzitívni glagol transitive verb

vocābulum -ī, n (vocāre)

1. (po)imenovanje, oznaka, označitev, označba, naziv, beseda, termin, starejše nazivalo, oznamenilo: Varr. idr., si res suum nomen et vocabulum proprium non habet Ci., cui (sc. cantui ad tibicinem) nomen neniae, quo vocabulo etiam apud Graecos cantus lugubres nominantur Ci., rebus non commutatis inmutaverunt vocabula Ci., imponens non apta vocabula rebus H., inde homines didicisse vocabula prima Lucr., neque enim alio vocabulo potest exprimi theatris quoque indecora laudatio Plin. iun. z drugo besedo (kot z besedo ululatus).

2. ime, naziv: philosophorum habent disciplinae ex ipsis vocabula Ter., tribuitque vocabula monti O., libertae, cui vocabulum Acte fuit T., deligitur artifex talium vocabulo Locusta T.; occ. vzdevek: cui (sc. centurioni) militaribus facetiis vocabulum „cedo alteram“ indiderant T.

3. kot gram. t.t. ime, samostalniška beseda, samostalnik, samostalno ime, substantiv, nomen (poseb. nomen appellativum, naspr. nomen, sc. proprium): Varr. idr., qui vocabulum sive appellationem nomini subiecerunt Q., cogor verbum (glagol) pro vocabulo ponere Sen. ph.

4. metaf. ime = pretveza, izgovor: varia praedandi vocabula T.

začétno adv. inizialmente, preliminarmente:
lingv. začetno dovršni glagol verbo ingressivo

ἄν² členica, ki spada vedno h glagolu, ter pomenja, da se dejanje pod gotovimi pogoji uresniči. – Ako je stavek zanikan ali vprašalen, stoji ἄν tik za nikalnico ali vprašalnico (οὐκ ἄν, τίς ἄν); ako je glagol določen z adverbiji, stoji za temi, sicer za glagolom; sloveni se le redkokdaj z 'morda', 'morebiti', 'pač', 'lahko' ali pa s pomožnimi glagoli 'smeti', 'utegniti', 'moči'; navadno se ne sloveni ter izpreminja samo naklonom pomen. V istem zmislu rabi Hom. členico κέ(ν). – Stoji pa I. pri indikativu 1. historičnih časov ter izraža: a) da se dejanje glavnega stavka ni uresničilo (irrealis, ker se pogoj ni uresničil): ἐγὼ καὶ αὐτὸς ἡβρυνόμην ἄν, εἰ ἠπιστάμην ταῦτα tudi jaz sam bi se bahal, ako bi umel to (ἀλλ' οὐ γὰρ ἐπίσταμαι toda ne razumem); b) da se je dejanje ponavljalo (iterativus): διηρώτων ἄν αὐτούς povpraševal sem jih tuintam; ἔπαισεν ἄν sempatam je tudi koga udaril (če je ravno prilika nanesla); c) da je bilo dejanje v preteklosti možno (potentialis); τίς ἄν ᾤετο kdo bi si bil pač to mislil; εἶδες ἄν lahko bi bil videl; ἔνθα δ' ἔγνω ἄν τις tedaj bi bil lahko spoznal. 2. futura, da izraža domnevano dejanje: αὐτὸν δ' ἄν πύματόν με κύνες … ἐρύουσιν naposled me bodo pač psi sem in tja vlačili. II. stoji pri optativu v glavnih in zavisnih stavkih in izraža 1. dejanje, ki je v sedanjosti in prihodnjosti možno (potentialis praesentis): τάχα δ' ἄν τι καὶ τοῦ οὐνόματος ἐπαύροιτο utegne biti, da ga je doletela ta škoda zaradi njegovega imena. 2. izraža vljudno zatrjevanje ali vprašanje: ἴσως ἄν τις εἴποι morda bi kdo rekel; slovenimo ga s potencialom ali z glagoli: smeti, utegniti, moči. III. pri konjunktivu v zavisnih stavkih in izraža, da se bo dejanje pod gotovimi pogoji vršilo 1. v prihodnjosti ali. 2. v nedoločenem času; stoji tudi za relativi in vezniki, s katerimi se pogosto spaja v ἐάν, ὅταν, πρὶν ἄν itd.; relativnim zaimkom daje ἄν splošen značaj; v epskem jeziku se rabi konj. z ἄν in brez ἄν mesto ind. futura. IV. pri infinitivu in participu izraža potencialno ali irrealno sodbo.

ἵ-να I. adv. kraja: 1. kjer, kod, koder, kam(or); ἵν' εἶ κακοῦ v kaki nesreči, ἵν' ἕσταμεν χρείας v razmerah, v katerih smo, v teh (sedanjih) razmerah; ὁρᾷς ἵν' ἥκεις vidiš, kam si prišel, ἅλις ἵν' ἐξήκεις δακρύων dosti si se naplakal; časovno: kadar, v čem, pri čem. 2. tam. II. veznik: 1. (finalno) da, da bi (s cj. za glavnimi, z opt. za hist. časi ali optativom, tudi z ind. hist. časa, če izraža možnost ali neistinitost); eliptično: ἵνα τί (sc. γένηται) zakaj? čemu? ἵνα τί ταῦτα λέγεις čemu to govoriš? 2. a) NT s cj. za adi. ἄξιος, ἱκανός (tako) da; b) NT = imp. ἵνα ἐλθὼν ἐπιθῇς αὐτῇ τὰς χεῖρας (glagol pred ἵνα manjka) pridi in položi nanjo roke, ἡ γυνὴ ἵνα φοβῆται τὸν ἄνδρα žena pa se boj moža NT.

возвратный povraten;
в. глагол povratni glagol;
на возвратном пути ob vrnitvi