Franja

Zadetki iskanja

  • nadáljnji (-a -e) adj.

    1. ulteriore; prossimo, seguente:
    omejiti nadaljnje naraščanje cen limitare un ulteriore aumento dei prezzi

    2.
    vsak nadaljnji, vsi nadaljnji il seguente, il rimanente; i seguenti, i rimanenti
    prvi obrok je 15.000 tolarjev, vsak nadaljnji je 10.000 la prima rata è di 15.000 talleri, le rimanenti 10.000
    cesta je do nadaljnjega zaprta la strada è chiusa al traffico fino a ulteriore avviso
  • nagíbati (-am) | nágniti (-em)

    A) imperf., perf.

    1. inclinare, chinare:
    težki sneg je nagibal veje do tal la neve pesante chinava i rami fino a terra

    2. ekst. indurre, spingere:
    motivi, ki nagibajo človeka k zlu i motivi che inducono l'uomo al male

    3. (nagovoriti, nagovarjati) esortare, spingere:
    nagibali so ga, naj se poroči lo esortavano a sposarsi

    B) nagíbati se (-am se) | nágniti se (-em se) imperf., perf. refl.

    1. chinarsi

    2. tendere a

    3. propendere per

    4. essere portato per, avere disposizione per:
    nagibati se k debelosti essere portato alla pinguedine

    5. pren. (bližati se koncu) declinare, volgere, essere alla fine; knjiž. vergere:
    dan se že nagiba il giorno sta declinando
    jesen se je nagibala k zimi l'autunno declinava verso l'inverno
  • naravnánje regulación f ; ajuste m ; (fot, opt) enfoque m ; (radio) sintonización f ; (top) apuntamiento m

    fino naravnanje ajuste m de precisión
    naravnanje vžiga ajuste m del punto de encendido
  • nasmejáti (-sméjem)

    A) perf. tr. far ridere

    B) nasmejáti se (-sméjem se) perf., refl.

    1. sorridere

    2. ridere:
    nasmejati se do solz ridere fino alle lacrime, sganasciarsi dalle risa
  • nausea f

    1. med. navzeja, siljenje na bruhanje (tudi ekst.):
    avere la nausea, provare un senso di nausea iti komu na bruhanje

    2. pren. odpor; gnus:
    fino alla nausea do sitosti
    fare nausea priskutiti se
  • navelíčanost (-i) f stanchezza, svogliatezza; malavoglia; noia; tedio, uggia:
    kaj početi do naveličanosti fare qcs. fino alla noia
  • navy [néivi] samostalnik
    vojska (vojna) mornarica
    poetično ladjevje

    Navy Board admiraliteta
    ameriško Navy Department ministrstvo mornarice
    britanska angleščina navy cut fino narezan tobak
    navy plug temen, močan tobak v listih
    navy yard ladjedelnica (vojna), mornariško skladišče
  • neužítnost (-i) f immangiabilità:
    pren. kaj ponavljati do neužitnosti ripetere qcs. infinite volte, fino alla noia
  • nóč (-í) f

    1. notte; nottata:
    noč se dela si fa notte
    noč lega, pada, se spušča annotta
    prebedeti, prespati noč vegliare tutta la notte, passare la notte in bianco; dormire tutta la notte
    dolga, mesečna, temna, tiha, zvezdna noč una notte lunga, di luna, fonda, silenziosa, stellata
    v varstvu noči col favore delle tenebre
    biti kot noč pa dan correrci quanto dal giorno alla notte
    biti neumen kot noč essere stupido come una bestia
    delal je pozno v noč lavorò fino a notte tarda
    čez noč je zapadel sneg durante la notte ha nevicato
    pod noč a notte
    prebudil se je sredi noči si svegliò nel cuor della notte
    lahko noč! buona notte!

    2. pren. notte:
    noč srednjega veka la notte del Medioevo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delati noč in dan lavorare giorno e notte
    imeti koga čez noč ospitare qcn. per una notte
    pobegniti v zavetje noči fuggire col favore delle tenebre
    zasloveti čez noč diventare famoso d'un tratto
    pren. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči a casa del diavolo
    evf. hčere, prijateljice noči prostitute
    geogr. bele noči notti bianche
    božična, sveta noč notte di Natale
    bot. kraljica noči regina della notte (Selenicereus grandiflorus)
    kresna noč solstizio d'estate
    polarna noč notte polare
    poročna noč notte nuziale
    hist. pravica prve poročne noči ius primae noctis
    hist. šentjernejska noč notte di S. Bartolomeo
    rel. velika noč Pasqua
    pren. noč dolgih nožev (brezobziren obračun) la notte dei lunghi coltelli
    PREGOVORI:
    noč ima svojo moč chi sta fuori di notte, perde la buona strada
    nikdar ni noč tako dolga, da bi za njo ne prišel dan non vi è notte sì lunga che non la segua il giorno
  • nós nariz f , narices f pl ; (posode) pico m ; (voh) olfato m ; fig (graja) reptimenda f , reprensión f

    kriv (ploščat, orlovski ali rimski, koničast) nariz f torcida (chata, aguileña, en punta)
    fin nos (fig) olfato m fino
    kri mi teče iz nosa sangro (ali estoy sangrando) por la nariz
    koga za nos voditi (fig) burlarse de alg, fam tomar el pelo a alg
    pustiti se voditi za nos (fig) dejarse llevar por las narices
    ne vtikaj nosu v to, kar se te ne tiče! ¡no te metas en lo que no te importa!
    pasti na nos caer de bruces; dar de narices en el suelo
    govoriti skozi nos hablar por las narices (ali con la nariz)
    iti vedno za nosom fam ir siempre derecho
    ostati z dolgim nosom (fig) quedar con un palmo de narices (ali a la luna de Valencia)
    dati komu kaj pod nos dar a entender a/c a alg, echarle a/c en (la) cara a alg; fam refregarle a alg por los hocicos
    pred nosom komu kaj vzeti quitarle a/c a alg (delante) de la nariz
    zapreti komu vrata pred nosom dar a alg con la puerta en los hocicos (ali con un portazo en los narices)
    vihati nos fruncir la nariz; arrugar (ali torcer) las narices, torcer la nariz
    vtikati svoj nos v kaj meter las narices en a/c (v vse en todo), fam meterse por el ojo de una aguja
    visoko nos nositi tener aire altanero, fam picar muy alto
    vidim ti to na nosu te lo noto en la cara
    ne vidi dljè od nosa no ve más allá de sus narices
  • nóter adv. (per il moto a luogo) ➞ notri

    1. (izraža premikanje, usmerjenost v zaprt prostor) dentro:
    gledati, stopiti, vabiti noter guardare, entrare, chiamare dentro
    trebuh noter, prsi ven pancia in dentro, petto in fuori
    šli smo že noter v zimo l'inverno è alle porte
    pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven da un orecchio gli va dentro, dall'altro fuori
    pren. zamujeno notri prinesti recuperare i ritardi
    pog. noter pride manj, kot je stroškov le entrate sono minori delle uscite
    pog. spraviti koga noter mandare qcn. in gattabuia
    noter! avanti!

    2.
    noter do (prav, čisto) fino a, fin dentro a
  • obdela|ti1 (-m) obdelovati

    1. bearbeiten (fino feinbearbeiten, drugače überarbeiten), behandeln (predhodno vorbehandeln); (predelati) aufbereiten, verarbeiten

    2. pločevino: zurichten; po robovih: versäubern; kamen, les: behauen, pravokotno: abvieren, stopničasto: abtreppen; s firnežem: firnissen, s katranom: teeren, z mavcem: gipsen; blago površinsko: ausrüsten
  • obnášanje comportement moški spol , conduite ženski spol

    fino obnašanje manières ženski spol množine distinguées
  • obnášanje comportamiento m ; conducta f ; (manire) modales m pl

    lepo obnašanje buenos modales, buenas maneras
    fino obnašanje urbanidad f
  • oboroževáti (-újem) | oborožíti (-ím)

    A) imperf., perf.

    1. armare; riarmare

    2. ekst. provvedere, attrezzare, corredare

    B) oboroževáti se (-újem se) | oborožíti se (-ím se) imperf., perf. refl. armarsi; premunirsi:
    oborožiti se do zob armarsi fino ai denti
    oborožiti se s palico armarsi, premunirsi di un bastone
  • odgovárjati (-am) | odgovoríti (-ím) imperf., perf.

    1. rispondere; replicare:
    pritrdilno odgovoriti rispondere di sì
    odgovoriti primerno rispondere a tono
    odgovoriti s kimanjem rispondere annuendo
    odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda
    odgovoriti na pozdrave rispondere ai saluti, restituire il saluto
    adm. odgovoriti na pismo dare esito a una lettera, evadere una lettera

    2. (reagirati, odzvati, odzivati se) rispondere, reagire

    3. replicare, ribattere, controbattere

    4. (biti odgovoren, pristojen za) rispondere di, essere responsabile di qcs.:
    odgovarjati za nesrečo essere responsabile dell'incidente
    odgovarjati za finance essere responsabile delle finanze

    5. (zagovarjati se) rispondere:
    za to početje boste odgovarjali pred sodiščem del suo comportamento dovrà rispondere in tribunale
    obtoženi je že odgovarjal pred sodiščem l'accusato ha già avuto precedenti penali

    6. (jamčiti) rispondere di, garantire:
    do določene višine zavarovalnica odgovarja za škodo l'assicurazione risponde dei danni fino a una certa somma

    7. pog. (ustrezati) essere conveniente, essere conforme a, (cor)rispondere:
    to ne odgovarja zgodovinski resnici ciò non corrisponde alla verità storica
    blago mi ne odgovarja la stoffa non mi piace, non fa per me
    PREGOVORI:
    kdor molči, desetim odgovori la parola è d'argento, il silenzio d'oro
  • oído

    jamás visto ni oído nezaslišan
    oído m sluh; (notranje) uho
    oído tardo naglušnost
    oído fino tenkoslušnost
    decir al oído komu na uho povedati, zaupno povedati
    aprender de oído izvedeti po pripovedovanju, od drugih slišati
    le entra por un oído y (le) sale por el otro pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem pa ven
    eso suena mal al oído to se slabo sliši
    tener el oído duro naglušen biti
    tocar de oído (gl) igrati po posluhu
    tardo, duro de oído naglušen
    aguzar los oídos na ušesa vleči, z ušesi striči
    dar oídos (a) koga poslušati
    hacer oídos sordos (a) ne poslušati
    hacer (tener) oídos de mercader delati se, kot da ne razumemo
    llegar a oídos (de) na ušesa priti
    soy todo oídos sama ušesa so me
    prestar oídos poslušati
    me suenan los oídos v ušesih mi zveni
    taparse los oídos ušesa si mašiti
    zumbido de oídos šumenje po ušesih
  • ordine m

    1. vrsta, red, razpored:
    dire, esporre con ordine, narrare in ordine povedati, pripovedovati po vrsti
    persona d'ordine redoljubna oseba
    essere in ordine biti urejen
    turbare l'ordine pubblico motiti javni red
    con ordine, in ordine, per ordine po vrsti

    2. voj. razpored, razvrstitev

    3. vrsta, red; sistem (tudi pren.):
    ordine d'idee način razmišljanja
    ordine architettonico, ordine arhit. stebrišče
    ordine ionico, dorico, corinzio arhit. jonski, dorski, korintski slog
    ordine di alberi (filare) vrsta dreves
    ordine d'arrivo šport vrstni red (prihoda na cilj)

    4. red, razred, kategorija; sloj:
    l'ordine degli avvocati red odvetnikov, odvetniška kategorija

    5. relig. red:
    ordini mendicanti beraški redovi

    6. relig. (sveti) red

    7. biol. red

    8. pren. vrsta, področje, kategorija, razred:
    di prim'ordine prvovrsten, prvorazreden
    di second'ordine drugorazreden, zanič
    in ordine a kar zadeva, glede

    9. navodilo, naročilo, nalog, ukaz, predpis, direktiva:
    dare, impartire un ordine izdati ukaz, ukazati
    ordine del medico zdravnikov predpis
    ordine di pagamento plačilni nalog
    fino a nuovo ordine do nadaljnjega
    parola d'ordine geslo; pren. navodilo
    ordine del giorno dnevni red; voj. dnevno povelje

    10. trgov. naročilo
  • orlo m

    1. rob:
    pieno fino all'orlo do roba, do vrha poln
    essere sull'orlo della disperazione pren. biti na robu obupa
    essere, trovarsi sull'orlo del precipizio pren. biti na robu propada
    sull'orlo del fallimento na robu bankrota, tik pred stečajem

    2. rob, robljenje pločevine
  • ōro m

    1. kem. zlato (Au):
    oro bianco belo zlato
    oro fino čisto, suho zlato
    oro falso, matto (similoro) imitirano zlato
    oro in foglia zlata folija
    oro in verghe zlato v palicah
    d'oro zlat (tudi pren.);
    in oro zlat
    lavaggio dell'oro izpiranje zlata
    dare l'oro pozlatiti
    legare in oro vdelati v zlato
    consiglio d'oro pren. nesebičen nasvet
    cuore d'oro pren. zlato srce
    parole d'oro pren. modre besede
    prendere tutto per oro colato pren. biti naiven, vse naivno verjeti
    vendere qcs. a peso d'oro pren. kaj prodati zelo drago
    oro nero pren. črno zlato, nafta

    2. zlato, zlatnik; ekst. denar, bogastvo:
    nuotare nell'oro pren. valjati se v zlatu, biti zelo bogat
    per tutto l'oro del mondo pren. za nič na svetu

    3. zlato rumena barva

    4.
    ori pl. zlatnina, zlati nakit
    PREGOVORI: non è tutt'oro quel che riluce preg. ni vse zlato, kar se sveti