Franja

tiercement [tjɛrsəmɑ̃] masculin povišanje za eno tretjino

tiercer [tjɛrse] verbe transitif povišati za eno tretjino; tretjič orati (une vigne vinograd)

tístile tistale tistole eto taj, eno onaj

tjàkaj, tjale pril. eno onamo: stopi tjakaj

trébucher [trebüše] verbe intransitif spotakniti se; opotekati se; figuré zatajiti, odpovedati; nagniti se na eno stran (tehtnica); ustaviti se pred težavo, zmotiti se

trébucher contre, sur une pierre, une marche spotakniti se ob kamnu, stopnici
trébucher à chaque difficulté ustaviti se ob vsaki težavi
(verbe transitif) trébucher des pièces d'or tehtati zlatnike

übergehen¹, zu einer anderen Partei, in den Besitz, in etwas anderes: prehajati, preiti; Flüssigkeit: teči preko (roba); in einen anderen Zustand: prehajati (v drugo stanje), postajati/postati (drugačen); Biologie Stoffe: pretvarjati se v; [Schiffahrt] Schifffahrt Wellen: prelivati se čez, Ladung: drseti na eno stran

überhauen primazati eno, pritisniti (koga)

uni- [ju:ni]
eno-

uni- [üni] eno-

uniaxial [ju:niǽksiəl] pridevnik
ki ima samo eno os, enoosen

unidōse agg. farm. z eno dozo

unième [ünjɛm] adjectif (v sestavljenkah) eno-

vingt et unième enaindvajseti; populaire prvi

unitaire [-tɛr] adjectif enoten, sloneč na, težeč k enotnosti; zedinjevalen, združevalen, unitaren; masculin unitarist, pristaš centralizma; unitarec; krivoverec, ki priznava le eno osebo v Bogu

ūniter, adv. (ūnus) združeno v eno (enoto), enotno, zedinjeno: Char., cum corporis atque animai discidium fuerit, quibus e sumus uniter apti Lucr., ad nos, qui comptu coniugioque corporis atque animae consistimus uniter apti Lucr., aliam naturam supter habere ex ineunte aevo coniunctam atque uniter aptam partibus aeriis mundi Lucr., nam communibus inter se radicibus haerent ex ineunte aevo coniuncta atque uniter aucta Lucr., corpus tenuissima vis animai, propterea quia tam coniuncta atque uniter apta est? Lucr.; superl.: ut ita dicam unissime quantum potest adhaerens Sever. ap. Aug. kar najtesneje.

univalve agg. zool. z eno školjčno lupino

urnālis -e (urna) eno urno (vrč, lonec) držeč, (eno)urnski: urcei Ca., caliculi Plin., scyphi Petr.; subst. urnālia -ium, n (sc. vasa) eno urno držeče posode: Dig.

vesti-contubernium -iī, n (vestis in contubernium) spolovína odeje, delitev odeje na pol, ležanje pod eno odejo: quid? vesticontubernium (v novejših izdajah † verti † contubernium) facis? Petr.

viavai m

1. vrvež; gneča

2. ekst. tek, hod stroja v eno in drugo smer

voyage charter [vɔ́iidž čá:tə] samostalnik
ekonomija dogovor, pogodba o pomorskem prevozu tovora za eno ali več potovanj

vȑšāj m, mest. na vršáju
1. vršaj, nasad žita, količina snopja za eno mlatev: vršaj je ono što se najednom vrši; to je već drugi vršaj od jutros
2. mlatev, vršenje: žetva se već dovršavala, započinjao je vršaj
3. gumno: mjesto na gumnu govori se i na vršaju