Franja

dormiō -īre -īvī (-iī) -ītum (prim. gr. δαρϑάνω spim, aor. ἔδαρϑον, ἔδραϑον, sl. dremati, dramiti)

1. spati: ire dormitum Kom., H. idr., dormitum abire Pl., se dormitum conferre, ad dormiendum proficisci, dormientem excitare, innumerabilia saecula dormisse Ci., dormire cum (pri) aliquo, cum aliqua Ci., O., Iuv., d. in lucem ali in medios dies H. do belega dne, dormitum dimitti H., altum (trdno) d. Iuv.; z abl. (na čem, v čem): Sarrano ostro V., thalamo O.; brezos.: minimum dormitur in illo (tecto) Iuv.; trans. prespa(va)ti; v pass.: nox est perpetua una dormienda Cat., tota mihi dormitur hiems Mart., nec a me totae (noctes) dormiuntur Aug.; preg.: non omnibus dormio Ci. ep. = ne prizanašam vsem enako, d. in aurem utramvis Ter. ali in aurem dextram Plin. iun. = spati (biti) brez skrbi; occ. na veke (za)spati: quid si illum tractim tangam, ut dormiat Pl.

2. pren. spati =
a) nedelaven biti, nič storiti: iis beneficia dormientibus deferuntur Ci. ne da bi z mezincem mignili, dormiet Venus Pr., ferulae dormiant Mart.
b) brezbrižen biti: Ter., Caelius in Ci. ep.

Opomba: Star. fut. dormībō Pl., dormībit Ca.

druži|ti (-m)

1. koga/kaj s kom/čim: verbinden (mit); v skupine: gruppieren
družiti se sich verbinden, sich gruppieren

2.
družiti se (z) družabno: Umgang haben mit, verkehren mit
(shajati se) zusammenkommen
prenehati se družiti sich zurückziehen (von)
povej mi, s kom se družiš, in povem ti, kdo si sage mir, mit wem du umgehst, und ich sage dir, wer du bist
enako se z enakim druži gleich und gleich' gesellt sich gern

družíti (-im)

A) imperf. ➞ združiti unire, accomunare, collegare:
druži jih iskreno prijateljstvo li unisce una sincera amicizia
kritika mora družiti pravičnost in ostrino la critica deve unire imparzialità e rigore

B) družíti se (-im se) imperf. refl.

1.
družiti se z frequentare, praticare qcn.
družiti se s slabo družbo frequentare cattive compagnie

2. redko (skladati se) accordarsi
PREGOVORI:
enako se z enakim druži chi si somiglia si piglia

družíti unir; juntar; asociar; reunir (s con)

družiti se s kom tener trato, tener relaciones con alg; unirse, juntarse
enako se z enakim druži cada oveja con su pareja

dùduk m (t. duduk) vrsta pastirske piščalke: glup kao duduk neumen kot štor; spavati kao duduk spati kot top; duvati s kim u jedan duduk enako misliti s kom

duty [djú:ti] samostalnik
dolžnost, obveznost; služba, funkcija (on, upon)
dajatev, davek, taksa, carina; spoštovanje
britanska angleščina, tehnično delo, proizvodnost, storilnost, produktivnost; količina vode za zalivanje jutra zemlje

customs duty uvozna carina
in duty bound po dolžnosti
to do duty for služiti kot, biti enako dober kot
off duty prost službe
on duty v službi, na straži
to go on duty stopiti v službo
to lay duty on zacariniti
liable to duty carinski (blago)
in duty bound dolžnosten
to send one's duty to s.o. izraziti komu spoštovanje
to take up one's duties prevzeti dolžnosti
to do one's duty by s.o. opraviti svojo dolžnost do koga
to pay duty on goods plačati carino za blago
duty off brez carine
duty paid ocarinjen

égal, e, aux [egal, ego] adjectif enak; enakomeren; raven; mathématiques kongruenten, skladen; figuré vseeno

à égale distance enako daleč, enako oddaljen(o)
à l'égal de prav tako (zelo) kot
d'égal à égal enak z enakim
égal en droits enakopraven
égal en surface ploščinsko enak
mon égal meni enak, moje vrste, moj vrstnik
sans égal boljši od vsega ali od vseh, brezprimeren, edinstven
terrain masculin égal raven teren
n'avoir point d'égal, être sans égal ne imeti (sebi) enakega
il est toujours égal à lui-même on je vedno isti
tout lui est égal vse mu je indiferentno
cela m'est égal (familier) vseeno mi je
tenir la balance égale biti nepristranski, meriti z isto mero

égaler [-le] verbe transitif biti enak (quelqu'un, quelque chose komu, čemu), biti istovreden; izenačiti; primerjati (à z)

dix divisé par cinq égale deux deset deljeno s pet je enako dve
deux et quatre égalent six dve in štiri je (enako) šest
record masculin égalé izenačen rekord
égaler quelqu'un en beauté biti enak komu v lepoti

ēmereō -ēre -meruī -meritum in med.: ēmereor -ērī -ītus sum

1. zaslužiti, zasluge si pridobi(va)ti: quid ego emerui mali? Pl., emerui … honores Pr., Ennius emeruit … contiguus poni … tibi O. Enij je zaslužil, da se njegov kip postavi poleg tvojega; emerere aliquem zasluge si pridobiti za koga: emeruit virum O., admoniti este aequantem superos emeruisse virum O., plures emeruisse viros Tib.; kot subst. pt. pf.: emeritis referenda est gratia O. zaslužnim možem.

2. doslužiti: nemini spes emerendi stipendia adempta L., homines emeritis stipendiis S.; pogosto pt. pf. ēmeritus 3
a) act. ki je doslužil, doslužen: emeritus miles T., enako tudi samo emeritus kot subst. masc. dosluženi vojak: Lucan., T., Suet; pren.: emeritum aratrum, emeriti equi O.
b) pass. odslužen: emerita stipendia Ci., S., L., Iust., emeritus tempus Ci., emeriti anni O., emerita militia Suet.; subst. ēmeritum -ī, n plačilo dosluženim vojakom: Icti.

en² [ɑ̃] adverbe (pronominal)

1. (krajevno) od tam

j'en viens prihajam od tam

2. (nadomešča stvarno dopolnilo s predlogom "de")

je lui en (= de cela) ai parlé govoril sem z njim o tem
Des lettres? Je n'en (= des lettres) ai pas reçu. Pisma? Nisem jih dobil.

3. (v raznih izrazih):

s'en aller oditi
il en va de même pour enako je, isto velja za
en vouloir à quelqu'un zameriti komu, jeziti se na koga
je n'en crois pas mes oreilles lastnim ušesom ne verjamem

enak (-a, -o)

1. gleich; iste vrste: gleichartig, [gleichgeartet] gleich geartet; (identičen) identisch; (enakovreden, enakopraven) ebenbürtig; besedila, listine ipd.: [gleichlautend] gleich lautend; po velikosti: gleichgroß; čému: -gleich (originalu originalgleich, prisegi eidesgleich, bogovom göttergleich)
enak ničli gleich Null
enake(ga) …/po čem enak gleich-
(spola/po spolu gleichgeschlechtig, ranga/po rangu gleichrangig, barve/po barvi gleichfarbig, imena gleichnamig); -gleich (po času šport zeitgleich, po funkciji funktionsgleich, po naravi wesensgleich, po površini flächengleich, po zasnovi anlagegleich, po točkah šport punktgleich)
enakega …/z enakim … von gleichem/gleicher … (enake površine/z enako površino von gleicher Fläche)
enaka uvrstitev der Gleichstand
enake možnosti v družbi: die Chancengleichheit
enako obravnavanje die Gleichbehandlung
načelo enakega obravnavanja der Gleichbehandlungsgrundsatz
enako obravnavanje vseh vojnih obveznikov die Wehrgerechtigkeit
enako število točk šport die Punktgleichheit
šport z enakim številom točk punkt(e)gleich
v enakih primerih in [gleichgelagerten] gleich gelagerten Fällen
znak za "je enako" das Gleichheitszeichen
znak za "ni enako" das Ungleichheitszeichen
biti enak komu/čemu (jemandem/einer Sache) gleich sein, (pomeniti isto; biti par) gleichkommen, (biti podoben) gleichen
ostati enak [gleichbleiben] gleich bleiben

2. vrstnik ipd.:
meni/tebi/njemu/njej/nam enak meinesgleichen, deinesgleichen, seinesgleichen, ihresgleichen, unseresgleichen

enák equal, even, (vrednost) equivalent, (isti) same, identical; (podoben) like, alike, similar; (enoličen) uniform; equable

dve enáki števili two equal numbers
enáka razdalja equidistance
enáka temperatura an even temperature
biti enák to equal, to be the equal of, to be equal, to be on a par with
ni mu enákega he has no equal, there is no one to match him, he is without an equal, he is unrivalled
ni ti enák he is not your equal
to ni bil enák boj it was not an equal fight
boj med enakima nasprotnikoma equal fight
boriti se ob enákih pogojih to fight on equal terms
naleteti, najti sebi enákega to meet one's match
imeti enáke deleže to have equal shares
vsi državljani so enáki pred zakonom all citizens are equal before the law
skušati biti enák to emulate, to vie with
sta kar enáka (= imata iste napake) they are tarred with the same brush!
plačati (vrniti) enáko z enákim (figurativno) to give someone tit for tat, to pay someone back in his own coin
enako se z enákim druži birds of a feather flock together

enák égal, même, pareil, identique, semblable

enak biti ressembler à, se ressembler, être égaux
enak ostati rester le même, rester égal à soi-même
enake starosti du même âge
ki mu ni enakega sans pareil, qui n'a pas son pareil (ali égal)
plačati komu enako z enakim rendre la pareille, payer quelqu'un de retour

enák (-a -o)

A) adj.

1. uguale; identico:
dvojčka sta čisto enaka i due gemelli sono veramente uguali
enake barve colori uguali
enake ideje idee uguali
pred zakonom so vsi enaki tutti sono uguali di fronte alla legge
vsi imamo enake pravice in enake dolžnosti tutti abbiamo uguali diritti e uguali doveri

2. uguale, pari:
nikoli mu ne bo enak non gli sarà mai pari, non lo uguaglierà mai

3. (enak po vrednosti) uguale, pari:
tolar je enak enajstim liram il tallero è pari a undici lire

B) enáki (-a -o) m, f, n uguale:
mojster, da mu ni enakega un maestro che non ha uguali
pren. njemu tudi enaka prede anche lui si trova in cattive acque
ekon. enako za enako un tanto per un tanto
PREGOVORI:
enako se z enakim druži chi si somiglia si piglia

enák igual

2 + 3 = (je enako) 5 dos y tres (igual a) cinco
ob enakih pogojih en igualdad de condiciones
z enako pravico con el mismo derecho
enake starosti de la misma edad
najti sebi enakega encontrar su igual
ostati enak quedar igual; no cambiar
ravnati s kom kot z enakim tratar a alg de igual a igual
vračati komu enako z enakim pagar a alg en la misma moneda
enako se z enakim druži cada oveja con su pareja

étoffe [etɔf] féminin blago, sukno, tkanina; snov, material; figuré predmet; sposobnost, nadarjenost

étoffe légère, chaude, soyeuse lahko, toplo, svilnato blago
étoffe pour ameublement blago za prevleko pohištva
étoffe de coton, de laine, de soie bombažna, volnena, svilena tkanina
étoffe double face, réversible na obeh straneh enako blago
étoffe de fibres synthétiques blago iz umetnih vlaken
étoffe fourré blago za podlogo
étoffe imprimé tiskanina
étoffe de laine peignée blago iz česane volne
coupon masculin d'étoffe kos, odrezek blaga
endroit masculin, envers masculin d'une étoffe prava, neprava stran blaga
largeur féminin d'étoffe širina blaga
pièce féminin, rouleau masculin d'étoffe bala blaga
recoupe, retaille féminin d'étoffe ostanki blaga
avoir l'étoffe de quelque chose (figuré) biti mož za, imeti glavo za
il a l'étoffe d'un écrivain ima pisateljske sposobnosti
avoir de l'étoffe biti nadarjen, sposoben; nekaj znati
il manque d'étoffe ima ozko obzorje, figuré nima širine
tailler en pleine étoffe, ne pas épargner l'étoffe (figuré) zajemati iz polnega
l'étoffe chif fonne, rétrécit (ali: se retire), donne (ali: s'étire), gode blago se mečka, se uskoči, se raztegne, se guba (grbanči)

even² [í:vən] pridevnik (evenly prislov)
ploščat, raven, gladek; enak, paren; pravičen; pravilen; ritmičen; enoličen, monoton; paralelen

to come (ali be, get) even with vrniti komu milo za drago, obračunati s kom
to part even hands enako si razdeliti, poravnati se
of even date istega datuma
to meet on even ground imeti enako upanje na uspeh
to make even with the ground zravnati z zemljo
on even terms sporazumno
even number sodo število
to go even with ravnati se po
navtika on an even keel enakomerno obtežen

familiāris -e, adv. familiāriter (familia)

1. spadajoč k hiši, hišen, domač: servus f. Pl., ante duos lares familiares Ci. pred podobo domačih larov, illi di penates ac familiares Ci.; pogosto res familiares Ci., N., S., Q., Suet. = copiae familiares L. premoženje, imetje, imetek: quis tam dissolutus in re familiari fuit Ci., lacunam rei familiaris explere Ci., res fam. principis in Asia T. cesarjeva zasebna posestva; toda: ab re familiari abesse L. od uprave premoženja; pl.: res familiares S. premoženjske zadeve, denarne zadeve; od tod: subst. familiāris -is m (prim. gr. οἰκέτης) sluga, služabnik, strežaj, strežnik: Pl., Sen. ph., Amm. cum quidam familiarium aquam feret L. eden izmed „domačih“, izmed družine (evfem. = sužnjev); familiare parricidium Acc. ap. Ci. rodbinski umor.

2.
a) spadajoč k rodbini (družini), rodbinski: ad iudicii moram familiaris (v družini) funeris excusatio quaerebatur Ci. domače (hišne) in rodbinske stvari (zadeve), familiares pecuniae T. premoženje (ces.) rodbine, cesarjevo osebno premoženje, f. pecunia Gell., medicus domesticus et familiaris Sen. ph.; z dat.: Cleomenem familiarissimum esse praetor Ci., familiarem (esse) Laelium Flacco viderunt Ci., factus es ei rursus familiaris Ci.; kot subst. m. zaupnik, prijatelj, z gen.: f. istius Roscii Ci. is Habiti familiarem Iunium esse dicebat Ci.; tudi v superl.: cum familiarissimis Caesaris est adaequatus L. Cornelius Ci. z najzaupnejšimi prijatelji; pogosto s svojilnimi zaimki: meus fam. A. Hirtius Ci. Crasso familiari illo tuo Ci. ut tui familiares dictitant Ci. tvoji najzaupnejši tovariši; tudi kot fem.: exclamat tua familiaris Ci. prijateljica.
b) (o stvareh) prijazen, prijateljski, domač, dobro znan, zaupen: Col., Ap., vultus Ci., Suet., sermones f. Ci., conlocutiones familiarissimae cum Trebonio Ci. ep., ut domus familiarissima esset senectuti Ci., iura f. L. pravice prijateljstva, aditus familiarior L., f. usus (občevanje) Cu., color miltaribus signis familiarior, luna terris familiarissimum sidus Plin., f. exempla verba Q., ista tibi familiariora fient Plin. iun.; pogosto adv.: Ter., Sen. ph., Q. familiariter loqui cum aliquo Pl., cum Naevio familiariter vexit Ci., ille Oppianico familiarissime usus est Ci. je bil z Opijanikom v prav prijateljskih odnosih, illo usus erat … familiariter N., familiarius vivere cum aliquo N., familiariter arridere L., amicitiā uti Q., scribere ad aliquem Suet., complecti aliquem f. Plin. iun., f. praenuntiare Iust.
c) occ. α) domač, domovinski, navaden, običajen: ars statuaria familiaris Italiae (v Italiji) Plin., familiarissimum hoc platanis Plin. to se najpogosteje zgodi platanam, quae (peregrina semina) minus sunt familiaria nostro solo quam vernacula Col. se manj prilegajo, alicui familiare est z inf. = v navadi koga je, navadno je komu, prišlo je komu v navado: Vell., Plin. iun., Vop. β) kot obr. t. t. vedeževalcev iz drobovja („drobogledcev“) familiaris pars „prijateljski“ (= ki pomeni domovino, državo) del drobovja (naspr. pars hostilis Lucan. „sovražni“ (= ki pomeni sovražnike) del drobovja): caput iecinoris a familiari parte caesum L. jetrna glava (= izrastek na desnem krilu jeter) je imela na prijateljskem delu zarezo; enako tudi fissum familiare Ci.

fastīgium -īi, n

1. nagib, strmina, vzdigovanje: tria fastigia agri Varr., spectandum, qua has (trabes) molli fastigio coniungunt C. z neznatnim nagibom, v topem kotu, omnia leni fastigio subvexa L. vse se je v zmernem vzponu (z zmerno strmino) vzdignilo; occ. položnost, nagnjenost, reber: paulatim angustiore ad infimum fastigio C. polagoma se znižujoča in spodaj zožena reber, tenui fastigio vergere C. zložno nagnjeno, loci ad declivitatem f. C. skoraj strma nagnjenost, f. declive C., lenius Cu.; (o vodovju) padec, strmec: si erit fastigium magnum, facilior erit decursus aquae Varr., cloacae fastigio in Tiberim ductae T. s strmcem proti Tiberi.

2. meton. zgornji ali spodnji konec česa
a) vrh, vrhunec, površje, površina, višina, sleme, rob: montes pari altitudinis fastigio C. enako visokega vrha, enake višine, fontis f. C. ali aquae f. Cu. višina, fastigia surarum Lucr., anno Solis erat supra fastigia currus Pr., summum munimenti fastigium Cu., fastigia moenium Cu. ali muri Cu., Val. Fl. zobčasti nadzidki, summi operis fastigium Cu. najbolj gornji rob, f. terrae Cu. strmina, triplici pulsares fastigia cristā Val. Fl., fastigia montis Sil.; occ. pročelje, hišno čelo, čelni zid, zatrep (posebno pri svetiščih): Plin. iun., Suet., Fl., Amm. idr., tempestas aliquot fastigia templorum dissipavit Ci., (Caesar) habet simulacrum, fastigium (sinekdoha) templum, flaminem Ci., fastigia aliquot templorum a culminibus abrupta L. quorum (delubrorum) fastigia turpi pallebant musco O., Capitolii fastigio examen apium insedit T.; pesn. (po metriški potrebi) pogosto pl. nam. sg.: summi fastigia tecti ascensu supero V., fastigia aurea (templi) movit O.; sinekdoha: = streha: ad fastigia taedas inicere Val. Fl.; od tod pren.: α) operi quoniam fastigium imponimus Ci. ker … tako rekoč postavljamo streho. β) nad besedo postavljeno naglasno znamenje: M.
b) spodnji konec = globočina: forsitan et scrobibus quae sint fastigia quaeras V. kako globoke so.

3. pren. vrhunec, višek, najvišja stopnja: modo erant in summo aut fastigio aut periculo N. ali na vrhuncu (življenja) ali v največji nevarnosti, pari fastigio stare N. ali eodem fastigio stare Cu. držati se na enaki višini, in fastigio eloquentiae stare Q., praeteriae fortunae fastigium capio Cu., nedum pulcherrimo populi Romani fastigio T., summum fastigium privati hominis implere Plin. iun., a fastigio tantae maiestatis in captivitatem redigi Iust.; occ.
a) visoki stan, visoka služba, čast, čin, dostojanstvo: mortale (smrtnika) Cu., super humanum f. elatus Cu. nad človeški stan, semper dictaturae altius fuit fastigium L., curatio altior fastigio suo L. previsoko za njegov čin, f. regium Cu., Val. Max., invidiosum magistratus (= consulatus) f. Val. Max., f. consulare Vell., paternum Cu., patrium T., muliebre T. povišanje ženske, ad summum f. deligi T., id summi fastigii vocabulum (sc. „potestas tribunicia“)
b) glavna točka: summa sequar fastigia rerum V.; od tod fastigia = vrste: Varr.

Ferentīnum -ī, n Ferentín,

1. etrursko mesto (zdaj Ferentino), rojstni kraj cesarja Otona: Plin., T., Suet.; enako tudi: municipium Ferentium T. ali municipium Ferentī Vitr.

2. (zdaj Ferentino) samotno mestece ob Latinski cesti (via Latīna): L., si te laedit caupona, Ferentinum ira iubebo H.

3. kraj zahodno od Albanskega jezera pod Kastelom Gandolfom; tu so častili lacijsko boginjo, imenovano Ferentīna -ae, f (sc. dea) Ferentina (= Venera ali Diana) v logu, imenovanem lucus Ferentinae, kjer so prebivalci Lacija imeli svoja zvezna zborovanja: L. Tam je bil tudi izvir (caput) Ferentinskega potoka (aqua Ferentīna, zdaj Fluvio delle streghe), ki se izliva v Tibero: L. — Od tod
a) adj. Ferentīnus 3 ferentinski: caput Ferentinum (= aqua Ferentina) L., Ferentini manipli Sil.
b) ethnicon Ferentīnās -ātis, ferentinski, iz Ferentina: populus L.; subst. Ferentīnātēs -ium, m Ferentinci, ferentinski prebivalci: L., Plin.