koléga -a i -e m (lat. collega) kolega, drug po zanimanju
komilitón m (lat. commilito) komiliton, ratni drug, drug s univerziteta
Lebensgefährte, der, življenjski drug
Lebenspartner, der, življenjski partner/drug
marītus 3 (mas; prim. gr. μεῖραξ deček, deklica, μειράκιον deček, lit. martì nevesta, devica)
I. adj.
1. oženjen, omožen, zakonski: vagabatur per maritas domos L. po hišah zakoncev, fratre marita soror O. omožena, Venus O. zakonska ljubezen, torus O. zakonska postelja, foedus O., caedes O. umor lastnega moža, lex H. (= lex Iulia de maritandis ordinibus) zakonsko (od Avgusta izdano) določilo ali zakon, ki je prepovedoval neoženjenost in kaznoval tiste, ki niso imeli otrok, z izgubami dednopravnih pravic; l. 9 po Kr. so ta zakon obnovili kot lex Iulia et Papia Poppaea; šalj.: A. Pulchra edepol dos pecunia est. P. Quae quidem, pol non marita est Pl. res da, pa le, če se ga ne drži žena.
2. metaf. privezan, spojen (prim. marītō): arbores Ca., clivetum Col., ulmus Cat., Q. —
II. subst.
1. marītus -ī, m
a) zakonski mož, zakonski drug, soprog (naspr. caelebs): Ci., V., Q. idr., gaudens mulier marito H., novus maritus Pl., Varr. idr. ali recens maritus Plin. iun. novi zakonec, mariti Ap., Icti. zakonca, zakonci.
b) ženin, ljubimec, snubec: Pr., Tib., aegram nulli quondam flexēre mariti V.
c) metaf. o živalih: Ci., V., Col., olentis uxores mariti (= capri) H.
2. marīta -ae, f zakonska žena, zakonska družica, soproga: castas duce se iubet esse maritas O., marita onusta bacis H.
mesh2 [meš]
1. prehodni glagol
ujeti v mrežo
figurativno zaplesti, ujeti v zanko
2. neprehodni glagol
tehnično vpasti drug v drugega (zobata kolesa)
figurativno zaplesti se (with s, z)
metabolē -ēs, f (gr. μεταβολή) prehod v drug ton(ov)ski način: Fulg., hanc rerum coniunctam diversitatem Caecilius μεταβολήν vocat Q.
miteinander skupaj, drug z drugim
multi-plex -icis, abl. -plicī, gen. pl. -plicium, n. pl. -plicia in -plica: Gell. (multus in plicāre) iz mnogih enakih delov sestoječ, večdelen, razčlenjen, večkraten, raznovrsten, raznolik, raznoter, raznovrsten, mnogovrsten, najrazličnejši, mnogoter(en)
1.
a) ki ima veliko prostorov (hodnikov, ovinkov, zavojev, vijug, gub), večprostorski, ovinkast, večkrat se ovijajoč, zavit, zapleten, prepleten: domus O. (o labirintu), Sen. tr. (o neki palači), loci spatium Lucr., alvus m. et tortuosa Ci., fistula Cels., vitis serpens multiplici lapsu Ci., ille (sc. draco) multiplici nexu alas (sc. aquilae) ligat Plin.
b) iz mnogih skladov (plasti, slojev, nasadov, delov), večplasten, večslojen, večdelen, večkratno položen (postavljen) drug na drugega: lorica V., thorax multiplicis auri Sil. iz večžičnega zlata ali iz zlatih ploščic, večkrat položenih eno na drugo, linum Sil., tunicae multiplici membranā Plin., cortex multiplex tunicis, ut tiliae; quibusdam simplex, ut fico Plin.
c) raznovrsten, obilen, sestavljen iz več delov: longe multiplici constructae sunt dape mensae Cat.
d) iz mnogih delov, oddelkov, rodov idr. sestoječ, številen, mnog, večkraten, raznovrsten, močan: praesidium Auct. b. Alx., natio Mel. močno razrasel, quae multiplices fetūs procreant Ci. (naspr. quae pauca gignunt), multiplicia folia (naspr. unum folium) habere Plin., ad multiplices consulatus triumphare … avehi Vell.; pesn. multiplex proavis Sil. ki ima veliko plemenitih prednikov; kot korelativni števnik (kakor duplex nam. duplus) mnogokraten, večkrat tolikšen, mnogokrat večji: m. clades utrimque facta L., multiplices fuisse ementiebantur merces L., multiplex quam pro numero damnum est L.; subst. multiplex -icis, n večkratnost: si multiplex … accipiat L.
2. metaf.
a) večdelen, zapleten: propositio, causa Q.
b) mnogoličen, mnogovrsten, raznovrsten, raznoter, raznolik, različen, mnogoteren, mnogostranski, najrazličnejši, obilen, bogat, obsežen: Q., Vell., Suet., aerumna Pl., exspectatio, cura Cu., curae Cat., bellum L., disciplina, orationis genus Ci., verborum … multiplices potestates Corn. mnogopomenski, večpomenski pomeni, Plato, qui varius et multiplex et copiosus fuit Ci. mnogostranski, multiplices naturae Ci. ep. težko doumljive.
c) svoje mišljenje spreminjajoč, spremenljiv, nestanoviten, nestalen: animus, natura Ci., m. et tortuosum ingenium Ci. — Adv. multipliciter mnogovrstno, raznovrstno, mnogotero, raznotero, raznoliko: S. fr., Q., Gell.
nacheinander eden za drugim, drug za drugim; zaporedoma
nadstrijèliti nàdstrijelīm (ijek.), nadstréliti nàdstrēlīm prekositi koga v streljanju, bolje ustreliti kot kdo drug: nadstrijeliti koga
narazâncē prisl. ločeno, narazen, drug poleg drugega, po vrsti: hapsi aga tvrdoglavu raju ter je poljem narazance redi
nebeneinander drug poleg drugega, skupaj
nebeneinander- skupaj, enega k drugemu, drug poleg drugega, Technik vzporedno
nest1 [nest] samostalnik
gnezdo; leglo
figurativno skrivališče; majhen predalnik; serija, garnitura predmetov, ki gredo drug v drugega; zarod (živalskih mladičev)
a nest of crime leglo zločina
to feather one's nest mehko si postlati
to foul one's own nest pljuvati v lastno skledo, grdo govoriti o svojem domu
to leather one's nest napolniti si žepe
nest2 [nest]
1. neprehodni glagol
plesti (graditi, znašati) gnezdo, gnezditi
2. prehodni glagol
položiti v gnezdo; zložiti (lonce itd.) drug v drugega
to go nesting krasti jajca iz gnezd