Franja

majh|en (-na, -no) manjši

1. klein; Klein- (naklada die Kleinauflage, obremenitev die Kleinlast)
majhne ribe množina, figurativno kleine Fische
narezan na majhne koščke [kleingeschnitten] klein geschnitten
z majhno glavo kleinköpfig
z majhnimi listi kleinblättrig
z majhnimi plodovi kleinfrüchtig

2. po rasti, postavi: klein, kleinwüchsig
majhna postava der Kleinwuchs

3. (nevelik) gering, (neznaten) gering, geringfügig
majhne vrednosti geringwertig
poškodba, prestopek ipd.: leicht
v majhnih požirkih schlückchenweise
z majhnimi porami engporig
z majhno naklado auflagenschwach
figurativno to ni majhna stvar das ist keine Kleinigkeit
| ➞ → droben, mali

pádati to fall; to drop; (manjšati se) to decrease, to decline, to sink, to wane, to ebb; (cena) to drop, to fall, to go down

dež (toča sneg, sodra) pada it rains (it hails, it snows, it sleets)
cene padajo prices are falling (ali dropping)
delnice padajo shares are on the decline
barometer pada the barometer is falling
droben dež pada (prší) it is drizzling
megla pada fog (ali mist) comes down (ali descends)
pádati v oči (figurativno) to strike the eye
njihovo število pada their number is shrinking, they are fewer in number
zastor pada the curtain is dropping (ali falling) ➞ pasti (padem)

pések sable moški spol ; (peščenec) grès moški spol

pesek za (livarska) jedra sable à noyaux
debel pesek (pomešan s kamenčki) gravier moški spol
droben pesek sablon moški spol
gradbeni, morski, rečni, zlati, živi pesek sable à mortier, marin, de rivière, aurifère, mouvant
ledvični (žolčni) pesek medicina calcul moški spol rénal (biliaire)
livarski pesek sable de moulage (ali à mouler, à moules)
graditi, zidati na pesku bâtir (ali édifier) sur le sable
nasuti, natrositi peska komu v oči jeter de la poudre aux yeux de quelqu'un
očistiti s peskom sablonner
pokriti, posuti s peskom poti na vrtu sabler les allées d'un jardin
živeč v pesku arénicole

potoček samostalnik
1. (manjši potok) ▸ csermely, patakocska, érPoleti je tod veliko gorskih studencev, potočkov in majhnih rek. ▸ Nyáron errefelé sok hegyi forrás, csermely és kisebb folyó található.
Slovenija je hribovita dežela in s skoraj vsakega malo večjega hriba teče vsaj en potoček. ▸ Szlovénia dombos vidék, és majdnem minden nagyobb dobról csermely bugyog.

2. (o odtekanju tekočine) ▸ vékony patakMoje dlani so postale potne in po hrbtenici mi je stekel tanek potoček znoja. ▸ Izzadni kezdett a tenyerem, a hátgerincemen vékony patakban csorgott az izzadság.Po licu se mu je stekal potoček krvi. ▸ Az arcán vékony patakban csorgott a vér.Kuhinja je bila polna sopare, ki se je zbirala na šipah in pocurljavala v majhnih potočkih. ▸ A könyha tele volt gőzzel, amely az ablakokon gyülemlett össze és vékony patakokban csorgott alá.

prêmog houille ženski spol , charbon moški spol , lignite moški spol

rjavi premog lignite moški spol, houille brune
premog orehovec noix ženski spol, figurativno têtes ženski spol množine de moineaux
fin, droben premog poussier moški spol
kuhinjski premog (charbon) flambant moški spol, flambard moški spol, flambart moški spol
nakopičeni premog terril moški spol (ali stock moški spol) de charbon
vedro za premog seau moški spol à charbon
zaboj za premog caisse ženski spol à charbon
oskrbeti (se) s premogom (s')approvisionner de houille

small¹ [smɔ:l] pridevnik
majhen (po velikosti, obsegu, številu, starosti, količini, pomembnosti); maloštevilen; kratek, kratkotrajen; redek, lahek, vodén (o pijači)
narečno ozek
figurativno nepomemben, malo važen, neznaten, brez večje vrednosti; ozkosrčen, ozkogruden, malenkosten; šibek, skromen, reven; nizek; majhne moralne vrednosti, podel; osramočen

at a small rate poceni
in a small way, on a small scale v majhnem razmerju, v malem, skromno, malo
on the small side nezadostno velik, ne prevelik
small and early party družba maloštevilnih gostov, ki se kmalu razide; intimna večerna zabava
a small beginning majhen, skromen začetek
small blame to them ni se jim treba sramovati, to jim ne dela sramote; ni jim treba zameriti
and no blame to him! in kdo ga ne bi (po)karal!
small cattle drobnica
small drinker slab pivec
small farmer mali kmet, mali posestnik
small gross 10 ducatov
small hand navadne pisane črke
small hours ure po polnoči, male ure
small letters male črke
small means nezadostna sredstva
a small place majhen kraj
a small poetično nepomemben pesnik
small rain dežek, droben dež
small talk kramljanje, klepet(anje)
the small voice, the still small voice figurativno glas vesti
small wonder temu se je komaj čuditi
it is small of him to remind me of it malenkostno je od njega, da me spomni na to
that is only a small matter to je le malenkost
I call it small of him smatram, da je to nizkotno od njega
to feel small sramovati se
I found the way at last, and small thanks to you for your directions končno sem našel pot, in za to se mi ni treba zahvaliti vašim navodilom
he has small Latin and less Greek latinski zna malo, grški pa še manj
I have had small experience of such matters doslej imam malo izkušenj v teh stvareh
he has too small a mind not to be jealous of your success preozkosrčen je, da ne bi bil ljubosumen na vaš uspeh
to make s.o. feel small figurativno osramotiti koga
to make o.s. small napraviti se majhnega
to live in a very small way zelo skromno živeti
he was surprised, and no small wonder bil je presenečen, in nič čudnega (če je bil)
it will take only a small time to bo vzelo le malo časa
everybody thought it small of him to refuse to help vsakdo je smatral, da je grdó od njega, da je odklonil pomoč

tire² [táiə]

1. samostalnik
narečno (pre)utrujenost

2. prehodni glagol
utruditi, utrujati, oslabiti, izčrpati
figurativno dolgočasiti

to tire to death do smrti utruditi
to tire out popolnoma utruditi (izčrpati, zdelati)
neprehodni glagol
utruditi se, onemoči, omagati, opešati
figurativno zamrzeti, naveličati se (of česa)

you must never tire of repeating it nikoli se ne smete naveličati to ponavljati
small print is tiring to the eyes droben tisk utruja (je utrudljiv za) oči

tōpo m

1. zool. miš:
topo d'acqua (nutria) nutrija, bobrovka (Myocastor coypus)
topo campagnolo mala gozdna miš (Apodemus silvaticus)
topo delle case domača miš (Mus musculus)
topo delle chiaviche (surmolotto) siva podgana (Rattus norvegicus)
topo muschiato (ondatra) pižmovka (Ondatra zibethica)
topo delle nocciole (moscardino) podlesek (Muscardinus avellanarius)
topo d'albergo, d'auto, di treno pren. hotelski, avtomobilski tat, tat po vlakih
topo di biblioteca pren. knjižni molj
bagnato come un topo moker kot miš
denti di topo mišji zobje, zobki
muso, visetto di topo droben, ljubek obraz

2. obrt (grisatoio) rezilo za steklo
PREGOVORI: quando il gatto manca i topi ballano preg. ko mačke ni doma, miši plešejo

utrúditi utrújati to tire, to fatigue; to weary; to fag

utrúditi, utrújati koga to make someone tired
utrúditi, utrújati se to become tired (ali fatigued), to tire, to flag, to be tired out
do smrti utrúditi, utrújati to tire to death
popolnoma utrúditi, utrújati to tire out
droben tisk utruja oči small print is tiring to the eyes

vijáček (-čka) m dem. od vijak vitina:
pren. biti le droben vijaček v stroju essere soltanto un'insignificante rotella del congegno

vōx, vōcis, f (indoev. kor. *u̯equ̯- govoriti; prim. skr. vāk glas, govor, govorica, beseda, vā́kyam izrek, govor, vácas- beseda, vakti, vívakti (on) pravi, govori, lat. vocō, gr. ὄψ glas, zvok, ἐν-οπή klicanje, hrup, ἔπος [iz *Ƒέπος] beseda, got. giwahan, giwuog, giwahannen = nem. erwähnen)

1. glas
a) človeški (govoreče, kličoče ali pojoče osebe): humana L. fr., Ap., acuta, gravis, cita, tarda, inflexa (droben, droban, tenek, tenak) inflexā ad miserabilem sonum voce Ci. (gl. īn-flectō), parva (slab, tih), magna (močen, močan, krepek, krepak), ingens V., clara (jasen) Ci., L., O., Lucr., clarior C., bona Pl., Q., rauca O., summa, ima H., Q., dulcis, solida Sen. rh., sedata et depressa, tremebunda Corn., exsurge, praeco … exerce vocem Pl. napni glas, vocem attenuare Ci. s piskavim glasom govoriti (da bi bil njegov moški glas podoben ženskemu), vocem attollere vel submittere Q., vocis contentio et remissio Ci., vocis magnitudo Corn., vocis via Lucr., voce referre V. ali contendere Cels. na glas, glasno, moribundā voce Amm., enimvero voce est opus Ter. klicati moram, nulla vox quiritantium … exaudiri poterat L. klic na pomoč, vocem late nemora alta remittunt V. javk, javkanje, personabant omnia vocibus ebriorum Ci. od kričanja, od vpitja, Valerium magnā voce inclamat L. glasno, magnā compellans voce cuculum H. glasno mu kličoč „kuku“, glasno mu kukajoč, venantum voces Ph. klici lovcev, voce vocare V. (po)klicati, vocis imago V. posnemanje glasu, jek, voce potius quam verberibus terreat (sc. boves) Col. z glasom, s klici, inclinatā ululantique voce canere Ci., citharam cum voce movere O. ob petju, Sirenum voces H. petje, sunt verba et voces quibus hunc lenire dolorem possis H. čarodejna besedila in glasbeni znaki.
b) živalski: mugiet et veri vox erit illa bovis O., vox boum V. mukanje, cornix plenā pluviam vocat improba voce V., vox (sc. apium) … sonitūs imitata tubarum V. brnenje, cycni Mel., porcina vox Sen. ph. svinjsko kruljenje, voces animalium truces Ap.
c) pren. glas pooseb. stvari: Sicilia tota si unā voce loqueretur Ci., rerum vox est, naturae vestigium, veritatis nota Ci., interdum … vocem comoedia tollit H. govori vzneseno (v vznesenem slogu).

2. meton.
a) glas = ton, zvok, don: Pl., Cat., Ph. idr., soni et voces Ci., numeri et voces et modi Ci. takt, glas (ton) in napev, auribus multa percipimus, quae etsi nos vocibus delectant, tamen … Ci., vocem mittere, emittere (gl. mittō, emittō), cum viderem … vocem pro me … neminem mittere Ci. da se nihče ne oglasi, da nihče ne spregovori zame, inludere vocem, quotiens caneret T., parum explanatis vocibus sermo praeruptus Sen. ph. odsekan govor s premalo dodelanimi glasovi, bucina … litora voce replet O., ad vocem celeres, quā bucina signum dira dedit, … concurrunt V. ob trobljenju, ob znaku s trobento (trombo), obloquitur numeris septem discrimina vocum V. brenka po taktu na sedmeroglasno liro; pesn.: ad sonitum vocis vestigia torsit V. po zvoku veslajev, audimus fractas ad litora voces (sc. pelagi) V. šumenje od brega odbijajočih se (ob breg butajočih) valov, verba quibus sensus vocesque notarent H. naravne glasove in misli.
b) izjava, izrek, izraz, vzklik, beseda, besede, govor, starejše izrecilo, izustilo: Lucr., Plin., omnes … cives … una et mente et voce consentiunt Ci. so ene misli (ene volje), enega glasu pri tem, so si enotni v mislih in besedah, una paene voce repelli Ci. enoglasno, vox publica Ci. izraz javnega mnenja, viva Ci., ficta O. laž, excepta vox est querentis Cu., constitue nihil esse opis in hac voce: „civis Romanus sum“ Ci., ex infimo specu vocem redditam ferunt: „imperium summum Romae habebit … “ L., Pythica vox L., vetuit me tali voce Quirinus H., vocem adversum pericula poscere T. zagovor, zagovornika, illas adversus senatum voces T., ex percontatione nostrorum vocibusque Gallorum C., carpi nostrorum militum vocibus C., his … vocibus infit V., Iuno … his vocibus usa est V., contumeliosis vocibus prosequebantur nostros C., voces per vinum … emissae Q., voces edere Ci. tožiti, tales voces dare O. tako tožiti.
c) (posamezna) beseda, izraz, naziv, oznaka, označba: ullam omnino vocem exprimere posset C., nulla tamen vox est ab iis audita populi Romani maiestate … indigna C., alia vox nulla violenta audita est L., dico ipsum Epicurum … non intellegere … , quid sonet haec vox voluptatis, id est, quae res huic voci subiciatur Ci. beseda „slast“, hic sensus verbi, vis ea vocis erat O., nescit vox missa reverti H.
d) besedilo, pregovor, rek, (modri) izrek, reklo, rečeníca, starejše poslóvica: qua voce et quo senatus consulto (= qua voce senatus consulti) populus Romanus ad arma sit vocatus C., negabat ullam vocem inimiciorem amicitiae potuisse reperiri quam eius, qui dixisset … Ci.
e) zagovor = čarodejno (čarovno, bajalno) besedilo, čarodejne (čarovne, bajalne) besede, čarodejna formula: sidera excantata voce Thessalā H., deripere lunam vocibus H., parce vocibus tandem sacris H.
f) povelje, ukaz, poziv: consulum voci atque imperio non oboedire Ci., Iri, meae … fidissima nuntia vocis O., cuius voci continuo Fabius obsecutus Val. Max.
g) zmožnost govorjenja, govorjenje, govor, govorica, jezik: me dies, vox, latera deficiant Ci., omnibus praeclusisse vocem videbatur L., vetorque plura loqui, vocisque meae praecluditur usus O., Graiā scierit sive ille Latinā voce loqui O., neu iubeas … vocem mutare viros aut vertere vestem V., qui feros cultūs hominum recentum voce formasti catus H., cum civem ex voce cognovisset Iust., Latinae vocis honos Val. Max., sed vox hoc nuntiat omnis Mart.
h) izgovor, izgovarjanje, izgovarjava, izreka, izrekanje: rustica vox et agrestis quosdam delectat Ci.
i) (kot ret. t.t.) naglas, poudarek, starejše priglas: in omni verbo posuit acutam vocem Ci.

ἀ-κιδνός 3 ep. šibek, droben, neznaten (samo v comp. ἀκιδνότερος).

ἰσχαλέος 3 (= ἰσχνός) ep. posušen, suh, droben, tenek, šibek.

λεπταλέος 3 (λεπτός) ep. tenek, droben, nežen, mil φωνή.

λεπτός 3 [Et. od λέπω, lat. lepidus, le-pos, ōris, milina] 1. olupljen, oluščen. 2. a) tenek, droben, suh, nežen, majhen, ličen; τὸ λεπτόν denar, vinar NT; b) ozek εἰσίθμη, slab μῆτις, ἄκρα ozek rt, πλοῖον majhen, lahek, τὰ λεπτὰ τῶν προβάτων drobnica; c) bistroumen νοῦς, prebrisan μῦθοι; ἐπὶ λεπτὸν τέταγμαι sem uvrščen (postavljen) v redke vrste.

στενός 3, ion. στεινός [Et. iz στενϝός] comp. at. στενότερος, sup. στενότατος ozek, tesen, droben, neznaten; subst. a) ἡ στενή ozka proga (dežele); τὸ στενόν in τὰ στενά ožina, soteska, klanec; b) τὸ στενόν skromne razmere, pomanjkanje, sila, zadrega, stiska.

τέρεινος 3 nežen, droben.

ψακάς, ion. ψεκάς, άδος, ἡ (ψάω) zrnce, kapljica, kaplja, droben dež, pršica; ψοίνισσα kri.