Franja

môj mòja mòje zaim. moj: moj stan; -a knjiga; -e dijete; dobio si pismo od mojega, od moga oca; kuća -e sestre nalazi se u Njegoševoj ulici; mojemu, mome bratu je javljeno; u -oj zemlji žive različiti narodi i narodnosti; sam. -i danas nisu kod kuće moji domači danes niso doma; bijaše moje moj čas je minil; na moju = po mome po mojem mnenju, po mojih mislih

mojst|er [ó] moški spol (-ra …) der Meister (tudi figurativno), Handwerksmeister, ki ima vajence: Lehrmeister; prostozidarske lože: der Logenmeister
mojster jezika der Sprachkünstler
mojster pevec der Meistersinger, Meistersänger
mojster skaza der Pfuscher, Patzer, Stümper
mojster za vse der Tausendkünstler
domači mojster der Heimwerker
kuharski mojster Küchenmeister, der Kochkünstler, der Meisterkoch
orgelski mojster der Orgelbauer
-meister (baletni Ballettmeister, cehovski Innungsmeister, Zunftmeister, frizerski [Friseurmeister] Frisörmeister, koncertni Konzertmeister, kopališčni Bademeister, kovaški Schmiedemeister, krojaški Schneidermeister, krznarski Kürschnermeister, mizarski Tischlermeister, odrski Bühnenmeister, pekovski Bäckermeister, pleskarski Malermeister, sedlarski Sattlermeister, slaščičarski Konditormeister, rudarstvo strelni Schießmeister, strojarski Gerbermeister, tkalski Webmeister, tonski Tonmeister, urarski Uhrmachermeister, vrtnarski Gartenmeister, Gartenbaumeister, Gärtnermeister, zidarski Maurermeister)
šport šahovski mojster der Schachmeister, ženska: die Schachmeisterin
mojstri pevci zgodovina der Meistergesang, Meistersang
figurativno vaja dela mojstra Übung macht den Meister
po delu se mojster pozna das Werk lobt den Meister

mrežiti glagol
1. ponavadi mrežiti se (o navezovanju stikov) ▸ hálózatépítés, hálózatosodás
V resnici ves čas mrežimo vsi, ko navezujemo nove stike in sklepamo poznanstva. ▸ Valójában mindannyian folyamatosan hálózatépítéssel foglalkozunk, amikor új kapcsolatokat és ismeretségeket kötünk.
Po projektu, za katerega je EU dala 800.000 evrov, bodo bavarski in avstrijski strokovnjaki usposabljali in mrežili slovenske uradnike. ▸ A 800.000 eurós, uniós finanszírozású projekt keretében bajor és osztrák szakértők szlovén tisztviselők továbbképzését végzik, és segédkeznek a hálózatépítésükben.
Ključni nasvet podjetnikom, ki želijo razviti visokotehnološko podjetje, je: mrežite se. ▸ Az egyik legfontosabb tanács a csúcstechnológiai céget fejleszteni kívánó vállalkozók számára: a hálózatosodás.
Domači bendi se neprestano mrežijo in spoznavajo ljudi iz različnih držav, člane skupin, agente, lastnike klubov, novinarje, založnike, medije ... ▸ A helyi zenekarok folyamatosan hálózatot építenek, találkoznak a különböző országokból érkező emberekkel, zenekari tagokkal, ügynökökkel, klubtulajdonosokkal, újságírókkal, kiadókkal, médiával stb.

2. ponavadi mrežiti se (o mrežastem vzorcu) ▸ behálóz, térhálósít
Po vasi se mrežijo le ozke potke in stopnice, prehodi med hišami so zaviti in strmi. ▸ A falut csak keskeny ösvények és lépcsősorok hálózzák be, a házak közötti átjárók kanyargósak és meredekek.
Kalcij prečno mreži linearne poliakrilatne verige, zaradi prečnega zamreženja je omejena gibljivost polimerov. ▸ A kalcium térhálósítja a lineáris poliakrilátláncokat, a térhálósodás korlátozza a polimerek mozgékonyságát.

3. (delati pajčevino) ▸ hálószövés
Pri nas doma pa v lastni senci pajki mrežijo v kredenci, ker je denarcev le za hudo silo. ▸ Nálunk otthon a konyhakredencben a pókok a saját árnyékukban szövögetik a hálójukat, mert alig van pénzünk.

nacional naroden; ljudski; domač

artículos nacionales y extranjeros domači in tuji artikli
fiesta nacional narodni praznik, ljudski praznik
himno nacional narodna (državna) himna

nazionale

A) agg.

1. nacionalen, naroden; državen:
lingua nazionale nacionalni jezik
festa nazionale državni praznik
inno nazionale državna himna
bandiera nazionale državna zastava

2. ekon., polit. naroden; domač:
economia nazionale nacionalna ekonomija; domače gospodarstvo
prodotti nazionali domači izdelki

B) f

1. šport državna reprezentanca

2. (znamka italijanskih cigaret) ○

oddel|ek [é] moški spol (-ka …)

1. v trgovini, podjetjih: die Abteilung (delikatesni Feinkostabteilung, devizni Devisenabteilung, galanterijski Galanteriewarenabteilung, Kurzwarenabteilung, glasbeni Schallplattenabteilung, infekcijski medicina Infektionsabteilung, inozemski Auslandsabteilung, izvozni Exportabteilung, kozmetični Kosmetikabteilung, kreditni Kreditabteilung, nabavni Einkaufsabteilung, notranji/domači Inlandsabteilung, pravni Rechtsabteilung, prodajni Vertriebsabteilung, Verkaufsabteilung, reklamni Werbeabteilung, medicina rentgenski Röntgenabteilung, s svežim mesom Frischfleischabteilung, tekstilni Textilabteilung, z zavesami Gardinenabteilung, za odpošiljanje Versandabteilung, živilski Lebensmittelabteilung)

2. medicina die Station (dializni Dialysestation, moški Männerstation, nezgodni Unfallstation za intenzivno nego Intensivstation, Intensivpflegestation, Wachstation, za nego Pflegestation, otroški Kinderstation, porodni Entbindungsstation)

3.
gradbeni oddelek das Bauamt
(mestni Stadtbauamt), die Bauprüfabteilung
kadrovski/personalni oddelek die Personalverwaltung, das Personalwesen, das Personalbüro, die Personalabteilung
oddelek za parke in zelenice das Gartenamt
oddelek za informiranje die Pressestelle, der Pressedienst

4. železnica (kupe) das Abteil, Zugabteil (za kadilce Raucherabteil, za nekadilce Nichtraucherabteil, prvega razreda Erste-Klasse-Abteil, posebni Sonderabteil, potniški Fahrgastabteil)
vagon brez oddelkov der Großraumwagen

5. na fakulteti: der Fachbereich, das Seminar, das Institut

6. vojska das Kommando, die Abteilung
posebni oddelek die Einsatzgruppe
(skupina) der Marschblock
|
medicina glavna sestra oddelka die Stationsschwester
vodja oddelka der Abteilungsleiter

odrézati (-réžem) | odrezovàti (-újem)

A) perf., imperf. ➞ rezati

1. tagliare via, recidere, troncare, mozzare; med. amputare:
odrezati vejo tagliare il ramo
odrezati kruh tagliare il pane
odrezati nogo amputare una gamba
pren. strah ga je minil, kakor bi odrezal la paura gli passò di colpo

2. pren. ekst. tagliare, interrompere la comunicazione:
voj. z obkolitvijo odrezati fronto od zaledja tagliare il fronte dalle retrovie con una manovra di accerchiamento

3. pren. troncare il discorso; fermare, interrompere

B) odrézati se (-réžem se) | odrezováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

1. riuscire, aver successo; fare bella figura:
domači pevski zbor se je pri tekmovanju dobro odrezal nella gara la corale locale ha figurato bene

2. pren. rimbeccare, ribattere

os|el [ô] moški spol (-la …) živalstvo, zoologija der Esel (atlaški Atlas-Esel, nubijski Nubischer Esel, somalijski Somali-Esel)
divji osel Wildesel
domači osel Hausesel, pogovorno: (sivček) das Grautier
samec: der Eselhengst; figurativno Esel, Erzesel, das Kamel
osel, ki riga zlatnike Goldesel
osel v levji koži der Esel in der Löwenhaut
figurativno pokazati osle komu (jemandem) eine Nase drehen/eine lange Nase machen, einen Vogel zeigen

paedagōgō -āre (gr. παιδαγωγῶ) kot (domači) učitelj otroke poučevati, vzgajati: ab eo … depulsum mamma paedagogandum accipit repotialis Liber Pac. ap. Fest.

paloma ženski spol golobica, golob; visok ovratnik pri srajci; pocestnica

paloma silvestre, paloma brava divji golob
paloma buchona golšasti golob
paloma doméstica, paloma mansa domači golob
paloma mensajera golob pismonoša
paloma sin hiel neškodljivo bitje, »golobček«
paloma torcaz golob grivar
de águila no nace paloma orli ne izležejo golobov

pantōfola f copata:
in pantofole pren. v domači obleki, po domače

passero m zool. italski vrabec (Passer domesticus Italiae)
passero domestico domači vrabec (Passer domesticus)
passero mattugio poljski vrabec (Passer montanus)
passero solitario modri drozg, plavi kos (Monticola solitarius)

penati m pl.

1. relig. penati

2. pren. dom, domače ognjišče; domovina:
tornare ai propri penati vrniti se v domovino, v domači kraj

pes² [ə] moški spol (psa, psa, psi) živalstvo, zoologija der Hund (divji Wildhund, domači Haushund, pravi Echter Hund)
gozdni pes Waldhund
grmičarski/gonjaški pes Buschhund
hijenski/lisasti pes Hyänenhund
kunji pes (enok) Marderhund
rdeči pes der Rotwolf
leteči pes Flughund

petêlin cock; ZDA rooster; (na puški) cock

divji petêlin capercaillie, capercailzie
domači petêlin cock
petêlin za dvobojevanje gamecock
petêlin na strehi (vetrnica) weather vane, vane, weathercock
napeti petêlina pištole to cock pistol
priklicati komu rdečega petêlina na streho (zažgati mu hišo) to set someone's house on fire

pevovodja samostalnik
(kdor vodi pevski zbor) ▸ karnagy, karvezetőDomači cerkveni pevski zbor pod vodstvom pevovodje Iva Kralja je prepeval adventne pesmi. ▸ A helyi templomi énekkar Ivo Kralj karnagy vezetésével adventi énekeket adott elő.

plés danse ženski spol , bal moški spol, familiarno sauterie ženski spol

ples v dobrodelne namene bal de bienfaisance
ples v maskah bal masqué, mascarade ženski spol
ples v nošah bal costumé (ali travesti)
ples na prostem bal champêtre
ples na vrvi danse sur la corde
čajanka s plesom thé moški spol dansant
ples čarovnic danse des sorcières, ronde ženski spol du sabbat
bojni, obredni, trebušni ples danse guerrière, rituelle, du ventre
domači, hišni ples bal privé
ljudski ples danse populaire (ali folklorique)
mrtvaški ples danse macabre (ali des morts)
Vidov ples (medicina) danse de Saint-Guy
večer s plesom soirée ženski spol dansante
iti na ples aller au bal (ali au dancing)
povabiti koga na ples inviter quelqu'un à danser
prirediti velik ples donner (ali organiser) un grand bal
začeti (odpreti) ples ouvrir la danse (ali le bal)

plés baile m ; danza f

baletni ples ballet m, bailable m
bojni ples danza f guerrera
domači, hišni ples baile m en casa (particular)
ples v kostimih baile m de trajes
ljudski ples danza f popular
ples v maskah baile m de máscaras
mrtvaški ples danza f macabra
vilinski ples danza de las hadas
ples z meči danza de (las) espadas
vidov ples (med) baile de San Vito

podizvajalec samostalnik
(o vrsti poslovnega sodelovanja) ▸ alvállalkozó

pokùćār -ára m, pokućárče -eta s prihišna žival, žival, ki se drži hiše: pokućar pas, pijetao, vrabac; vrabac pokućar zool. domači vrabec, Passer domesticus