Franja

Zadetki iskanja

  • bewandert figurativ podkovan; bewandert sein in biti doma v, biti poznavalec (česa)
  • bien1 [bjɛ̃] adverbe dobro; (čisto) prav; saj, pač; zelo mnogo

    eh bien! no! no torej!
    bien que čeprav, dasi
    si bien que tako da
    ou bien ali pa
    aussi bien que prav tako kot, kot tudi
    quand bien même celó če, tudi če
    bien sûr gotovo, seveda
    bien autrement, bien évidemment čisto drugače, čisto jasno
    bien entendu samoumevno, se razume, seveda
    bien longtemps, bien souvent zelo dolgo, zelo pogosto
    tant bien que mal kolikor toliko, za silo
    bien meilleur, bien moins mnogo boljši, mnogo manj
    les gens bien višja plast družbe, fini ljudje
    bien des gens, bien d'autres mnogo ljudi, mnogi drugi
    un homme bien poštenjak, vesten, resen človek
    c'est bien lui to je (res) on
    c'est bien simple to je čisto preprosto
    il est bien de sa personne čedne zunanjosti je
    elle a dû être bien dans sa jeunesse morala je biti lepa, ko je bila mlada
    il est bien entendu que ... samo ob sebi se razume, da ...
    on est bien ici tu se človek (kar) dobro počuti
    c'est bien à vous de ... to je lepo od vas, da ...
    j'ai bien téléphoné, mais tu n'étais pas rentré saj sem ti telefoniral, a tebe še ni bilo doma
    aller, se porter bien dobro se počutiti
    tout lui va bien vse se mu, ji dobro poda
    être bien avec quelqu'un dobro se razumeti s kom
    voilà qui commence bien! to se pa dobro, lepo začenja!
    c'était bien la peine! (ironično) prav splačalo se je!
    se donner bien de la peine zelo si prizadevati
    bien fait pour lui! prav mu je!
    vous feriez bien de ... dobro bi napravili, če ..., morali bi ...
    vous avez bien de la chance imate veliko srečo
    venir bien (botanique) uspevati
    il ne se sent pas bien ne počuti se dobro
    vouloir bien privoliti
    je voudrais bien savoir rad bi vedel
    il y a bien deux mois que ... dobra dva meseca je že, kar ...
    cela vaut bien le double to je vredno najmanj dvakrat toliko
    tout cela est bel et bien, mais ... vse to je lepo in dobro, toda ...
    rira bien qui rira le dernier (proverbe) kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje
    tout est bien qui finit bien konec dober, vse dobro
  • biti1 (sem)

    1. sein; (obstajati) existieren
    je/ni es gibt/es gibt nicht (je razlog/ni razloga … es gibt Grund/ keinen Grund …)
    česa je še (etwas) gibt es noch (kruha je še Brot gibt es noch)

    2.
    biti kaj (etwas) sein (biti otroška zdravnica/sprevodnik Kinderärztin/Schaffner sein)
    jaz sem, ki sem ich bin, der "ich-bin-da"

    3.
    biti kakšen sein (biti velik/rdečelasa/čistokrven/žalosten groß/rothaarig/reinrassig/traurig sein)
    po okusu: schmecken (biti grenak/kisel/sladkast bitter/sauer/süßlich schmecken)
    biti (zelo) lačen/žejen (großen) Hunger/Durst haben
    ne biti lačen/žejen keinen Hunger/Durst haben

    4.
    je/so/ni (potekati) stattfinden (seja je v dvorani B die Sitzung findet im Saal B statt; pogrebne slovesnosti bodo v ponedeljek die Begräbnisfeierlichkeiten finden am Montag statt)
    (koga) ni (jemand) ist nicht hier/da
    koga še ni (jemand) ist noch nicht gekommen (Karla še ni Karl ist noch nicht gekommen; staršev še ni nazaj/doma die Eltern sind noch nicht zurück/sind noch nicht gekommen)
    šole jutri ne bo (morgen) gibt es keine Schule

    5.
    je/ni tako dem ist (nicht) so

    6.
    biti do česa: meni je do česa mir ist an (etwas) gelegen; ich habe Interesse an (einer Sache) (meni je do resnice mir ist es an der Wahrheit gelegen; meni ni do mesa ich habe kein Verlangen nach Fleisch)
    meni je/ni do koga mir ist an (jemandem) gelegen/nicht gelegen; (jemand) interessiert mich (nicht)
    |
    biti iz Pariza/dobre hiše: aus (Paris/gutem Haus) sein
    biti iz najhujšega über dem Berg sein
    |
    biti na kom: na tebi je, da … es ist/liegt an (dir), zu …
    |
    biti ob kaj (etwas) verloren haben (ob vse sem ich habe alles verloren/mir wurde alles genommen; bil je ob življenje er ist ums Leben gekommen; bil je ob kosilo er ist ohne Mittagessen geblieben)
    |
    biti pri teti/zdravniku: bei (der Tante/dem Arzt) sein; (die Tante/den Arzt) besuchen; zabavi: besuchen; (večerni) predstavi: in (der Vorstellung/Abendvorstellung) sein
    biti pri čem : vem, pri čem sem (ich weiß,) woran ich bin
    |
    biti za (odobravati/podpirati) dafür sein
    |
    meni je/ni ➞ → dobro, dolgčas, slabo, všeč itn.
    biti ➞ → na glasu itn.
    v restavraciji: za koga je (riba)? wer bekommt ([den] Fisch)?
  • bíti (sem) to be; to exist; to live; to take place

    je (= se nahaja) there is
    so (= se nahajajo) there are; (bivati) to stay
    bíti lačen, žejen to be hungry, thirsty
    bíti ves iz sebe to be beside oneself, to be overwrought
    3 x 5 = 15 three times five equals fifteen
    kaj je, kakó je (kaj) z njim? how is he?, how is he getting on?; how are things with him?
    kaj je s teboj? what is the matter with you?
    toplo (mraz) mi je I am warm (cold)
    ne morem bíti brez (cigaret) I cannot do without (cigarettes)
    bíti brez denarja to be short of money
    bíti brez premoga to be short of coal
    po čem je kruh? how much is (the) bread?
    koliko je do postaje? how long does it take to the station?
    bodi previden! be careful!
    on je iz Londona he is (ali comes) from London
    kdo je? who is there?
    kdo je tam? (vojak na straži) who goes there?
    po meni je, z menoj je konec I am done for, pogovorno I've had it
    kaj Vam je? what is the matter with you?
    nič mi ni there is nothing the matter with me
    slabó mi je I feel sick
    jaz sem (to) it is I, pogovorno it's me
    če bi jaz bil Vi (bil na Vašem mestu), bi ostal doma if I were you, I would stay at home
    če je (to) takó if it is so, if that be so, if that be the case
    naj bo takó! arhaično let it be so!
    naj bo (to), kot hoče! be that as it may
    naj bo tako ali tako in either case
    to bo dovolj this will do
    kar je bilo, je bilo let bygones be bygones
    bíti v napoto to be in the way, to inconvenience, to hinder
    ni mi za... I don't care for...
    za to mu ni he does not care about it
    nič mi ni zanj pogovorno I couldn't care less about him, I don't care a fig for him
    ni mi do šal I am in no mood for joking
    to ni (nič) zame that is not in my line
    nič ni bilo iz tega nothing came of it
    ni mi do poezije I have no time for poetry
    mnogo mi je do tega, da... I am very anxious to...
    vem, pri čem sem I know where I stand
    on je proti meni he has set his face against me
    hiša je v gradnji the house is being built
    bilo mi je, da bi jokal I felt like crying
    on bi bil dober učitelj he would make a good teacher
    tu gre za bíti ali ne bíti this is a matter of life or death
    šlo je za bíti ali ne bíti it was touch and go
    pri tem sem ob 50.000 SIT I am fifty thousand tolars out of pocket over it
  • bíti (sém) imperf.

    A) (v osebni rabi)

    1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
    so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
    bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli

    2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
    hiša je (stoji)
    sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
    za gozdom je (se razprostira)
    travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
    biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
    nesreča je bila (se je zgodila)
    včeraj l'incidente è avvenuto ieri

    3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
    prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
    pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
    biti naprodaj essere in vendita
    biti v sorodu essere imparentato
    ne biti po volji non piacere, non andare
    biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
    biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
    biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
    biti v dvomih dubitare
    biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
    (s kakovostnim rodilnikom):
    biti vesele narave essere di indole allegra
    biti srednje postave essere di statura media
    biti kmečkega rodu essere di origine contadina
    biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
    biti istih let avere la stessa età

    4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
    ena in ena je dve uno più uno fa due
    kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?

    B) (v brezosebni rabi)

    1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
    jutri ne bo šole domani non c'è lezione
    očeta še ni papà non c'è ancora

    2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
    žal mi je bilo mi è dispiaciuto
    zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
    mater je strah la madre ha paura
    vse je bilo sram tutti si vergognarono

    3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
    denarja je malo di soldi ce n'è pochi
    ali je kaj novega c'è niente di nuovo
    deset jih je bilo erano (in) dieci

    4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
    dolgčas je che noia!
    otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
    na morju je bilo lepo al mare è stato bello
    slabo ji je bilo si è sentita male
    škoda ga je peccato per lui

    5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
    žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
    tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile

    6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
    mraz je bilo faceva freddo
    zunaj je bila tema fuori era buio

    7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
    kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
    še en kozarček bova beviamo un altro goccio
    klop je iz kamna la panca è di pietra
    fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
    deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
    hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che

    C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
    je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
    je izdelan è fatto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kar je, je quel che è stato è stato
    dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
    obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
    ta je lepa! questa è bella!
    še tega je bilo treba ci voleva pure questo
    prav mu je gli sta bene
    bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
    o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
    biti na glasu essere noto, famoso
    ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
    na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
    otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
    po njem je è perduto, è morto
    ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
    biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
    ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
    pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
    biti bogat z nečim abbondare di qcs.
    bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
    pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
    biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
    koliko sem dolžan? cosa devo?
    biti donosen rendere
    biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
    napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
    biti kandidat candidarsi
    biti komu v čast fare onore a qcn.
    biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
    biti mlahav essere di lolla
    biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
    biti na dieti stare a dieta
    kakor je navada reči come si suol dire
    tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
    biti nujen urgere
    biti ob pamet ammattire
    pren. biti poskusni zajec fare da cavia
    potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
    ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
    stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
    biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
    biti v agoniji agonizzare
    biti v cvetju fiorire
    biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
    biti v modi usare
    zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
    biti v nevarnosti correre pericolo
    jur. biti v pristojnosti competere
    biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
    biti v veljavi essere in vigore, vigere
    biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
    pren. biti ves blažen andare in visibilio
    biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
    ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
    biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
    biti zastarel essere out
    biti žal dispiacere, rincrescere
    žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti
  • bíti (sem) ser; estar

    ste Vi? ¿es usted?
    kaj je to? ¿qué es esto?
    kaj (pa) je? ¿qué es?, ¿qué pasa (ali ocurre)?
    on je doma (él) está en casa
    smo (trenutno) v Kranju estamos en Kranj
    koliko ste stari? ¿qué edad tiene usted?
    smo utrujeni estamos cansados
    brat mi je bolan mi hermano está enfermo
    okno je odprto la ventana está abierta
    moja sestra je zelo priljubljena mi hermana es muy apreciada
    zgodaj, pozno je es temprano, es tarde
    kava je hladna el café está frío
    danes je 10. maj hoy estamos a diez de mayo
    seja je bila včeraj la reunión tuvo lugar ayer
    je, so ... hay
    v tej ulici je mnogo trgovin en esta calle hay muchas tiendas
    sinoči sem bil v kinu anoche estuve en el cine
    mraz (toplo, sončno, vetrovno) je hace frío (calor, sol, viento)
    vroče mi je, zebe me tengo calor, tengo frío
    če je tako si es así, en ese caso
    upati je, da ... es de esperat que...
    ne biti pri sebi no estar en sí
    biti na tekočem estar al día
  • black1 [blæk] pridevnik
    črn; temen, mračen; jezen, srdit; obupan, žalosten

    black art magija
    black ball črna kroglica (volitve)
    to beat black and blue pošteno naklestiti
    to be in s.o.'s black books biti pri kom slabo zapisan, v nemilosti
    black death kuga
    the devil is not so black as he is painted stvar ni tako huda, kakor je videti
    to have a black dog on one's head biti zelo potrt
    black drops opijeve kapljice
    to get off with a black eye poceni jo odnesti
    to be black in the face biti besen
    as black as ink (ali soot, your hat) črn ko smola
    black friar dominikanec
    black frost suh mraz
    black heart hudobno srce
    the kettle calls the saucepan black sova sinici glavana pravi
    a black letter day nesrečni dan; delavnik
    black look čemeren, preteči pogled
    to get a black mark priti na slab glas
    Black Mary (ali Maria) zeleni Henrik
    Black Monday nesrečen, kritični dan; prvi dan pouka v šoli
    the black ox has trodden on his foot potrt, zaskrbljen je
    black peper poper
    the pot calls the kettle black sova sinici glavana pravi
    black pudding krvavica
    Black Rod najvišji uradnik Gornjega doma
    black rust botanika pšenična snet
    a black sheep in the family črna ovca v družini
    Black & Tans vzdevek britanskih čet na Irskem
    to swear the black is white prisegati, da je črno belo
    as black as thunder skrajno razdražen, besen
    Black Watch 42. škotski polk
  • bólje better

    bólje in bólje, vedno bólje better and better
    čim prej tem bólje the sooner the better
    toliko bólje so much the better
    tem bólje all the better
    oziroma bólje (rečeno) or rather
    bólje je (vzeti...) it is preferable (to take...)
    zaradi tega mi ni prav nič bólje I am no whit the better for it
    gre mu (ekonomsko) bólje he is better off
    sedaj mi gre (zdravstveno) bólje I am getting better now
    bólje bi storil, če bi ostal doma you'd better stay at home, pogovorno you better stay at home
    bólje ne! (= tega Vam ne svetujem) you had better not!
    sinoči, oziroma bólje rečeno, davi smo imeli vihar last night, or rather, this morning there was a storm
    ni mogel napraviti bólje kot... he could not have done better than...
    bólje se počutiti to feel (ali to be) better
    posli gredo bólje business is improving
    obrniti se, spremeniti se na bólje to change for the better
    bólje drži ga kot lovi ga a bird in hand is worth two in the bush
  • bouger [buže] verbe intransitif premakniti se, ganiti se; verbe transitif premakniti

    je n'ai pas bougé de chez moi cet après-midi nisem se premaknil z doma danes popoldne
    les prix n'ont pas bougé cene se niso spremenile
    si les syndicats bougent, on aura des difficultés če se bodo sindikati uprli, bomo imeli težave
    ne bougez pas mes bagages ne premikajte moje prtljage
    sans bouger le petit doigt ne da bi z mezincem mignil
    se bouger premakniti se
    bouge-toi de là premakni se (od tod)!
  • božičeváti to observe the Christmas holiday

    božičeváli so doma they spent Christmas at home
  • brêz without

    brez- un-, -less; devoid of; destitute of
    brêz mene without me
    brêz njegove vednosti without his knowing it
    brêz odlašanja without delay
    brêz škode za without prejudice to
    brêz nadaljnjega without hesitation, without more ado
    brêz dvoma doubtless, no doubt, without doubt, undoubtedly
    brêz dela, brêz zaposlitve out of work, unemployed
    brêz doma homeless
    brêz prijateljev friendless
    brêz denarja, brez pare penniless
    brêz upanja hopeless
    brêz vrednosti worthless
    brêz zdrave pameti devoid of common sense
    brêz razumevanja devoid of understanding
    brêz sape out of breath, breathless
    brêz prestanka ceaseless, unending
    brêz otrok childless
    brêz šale joking apart
    kava brêz sladkorja coffee without sugar
    biti brêz česa to be lacking (ali wanting ali deficient) in something
    moral bom (biti) brêz tega I shall have to go without it (ali to do without it)
    bili smo brêz denarja we were penniless ali pogovorno hard up
    brêz njega bi jaz bil izgubljen but for him I should have been lost
    ni rože brêz trna there is no rose without a thorn
  • brontolare

    A) v. intr. (pres. brontolo)

    1. godrnjati:
    quando è in casa non fa che brontolare ko je doma, samo godrnja

    2. grmeti, bobneti

    B) v. tr. momljati, mrmrati
  • bucato2 m

    1. žehta, pranje:
    fare il bucato imeti žehto
    bucato di colore pranje pisanega perila
    lenzuola di bucato snežno bele rjuhe
    fare il bucato in famiglia pren. doma prati umazano perilo

    2. oprano perilo:
    scrivere il bucato napisati seznam perila za pranje
  • calfeutrer [-tre] verbe transitif zamašiti špranje (pri oknih, vratih); zamašiti

    se calfeutrer (chez soi) biti zapečkar, samo doma čepeti
  • camera1 f

    1. soba:
    camera da pranzo jedilnica
    camera da letto spalnica
    camera di soggiorno, soggiorno dnevna soba
    appartamento di quattro camere štirisobno stanovanje
    musica da camera glasba komorna glasba

    2. spalnica:
    affittare una camera najeti sobo
    camera ammobiliata opremljena soba
    fare la camera pospraviti sobo
    veste da camera jutranja halja
    valletto di camera paž

    3. ekst. sobno pohištvo, soba:
    la sua camera è in noce soba je iz oreha

    4. celica; komora:
    camera a gas plinska celica
    camera ardente mrliška veža
    camera blindata trezor (v banki)
    camera di consiglio pravo posvetovalnica, soba za posvetovanje
    camera mortuaria mrtvašnica
    camera di punizione voj. celica, zapor
    camera di sicurezza pripor, celica (na policijski postaji)
    camera oscura foto temnica
    camera sterile med. izolirna soba

    5.
    camera d'aria avto zračnica
    camera di caricamento voj. ležišče naboja
    camera di combustione, di scoppio avto zgorevalna komora
    camera di decompressione dekompresijska komora

    6. polit. dom, zbornica:
    camera dei deputati, camera bassa poslanska zbornica, spodnji dom
    camera alta zgornji dom, senat
    le Camere oba doma, parlament

    7. ekon.
    camera del lavoro delavska zbornica
    camera di commercio trgovinska zbornica

    8. anat.
    camera dell'occhio solznica
  • casa f

    1. hiša:
    casa di città, di campagna mestna, kmečka hiša

    2. dom:
    andare a casa iti domov
    uscir di casa iti z doma
    mettere su casa ustvariti si dom; opremiti dom
    cercar casa iskati stanovanje
    fatto in casa domač (hrana)
    giocare in casa, fuori casa šport igrati doma, na domačem igrišču; gostovati
    casa di Dio relig. božja hiša, cerkev
    mandare uno a casa del diavolo pren. poslati koga k vragu
    abitare a casa del diavolo pren. živeti bogu za hrbtom
    tenere la lingua a casa pren. brzdati jezik
    casa religiosa samostan
    mandare avanti la casa skrbeti za družino, vzdrževati družino
    uomo, donna di casa skrben gospodar, skrbna gospodinja
    fare gli onori di casa koga ljubeznivo sprejeti
    essere di casa biti domač

    3. rod, rodbina, vladarska hiša, družina:
    la real casa kraljeva družina

    4.
    casa di cura sanatorij; zdravilišče
    casa di ricovero dom za onemogle
    casa di pena kaznilnica
    casa di correzione poboljševalni dom, prevzgojni dom
    casa dello studente dijaški, študentski dom
    casa di tolleranza, casa chiusa javna hiša
    casa da gioco igralnica

    5. podjetje, trgovska družba; trgovina:
    casa editrice založba
    la casa del caffè prodajalna kave
    casa di mode modna hiša

    6. igre šahovsko polje
    PREGOVORI: casa mia, casa mia, per piccina che tu sia tu mi sembri una badia preg. ljubo doma, kdor ga ima
  • casa ženski spol hiša, poslopje, dom, bivališče; služinčad; gospodarstvo, gospodinjstvo; trgovska hiša, tvrdka, podjetje, firma; družina, rod(ovina); šahovsko polje

    casa bancaria banka
    casa de beneficencia, casa de caridad ubožnica
    Casa Blanca Bela hiša (v Washingtonu)
    casa de campo dvorec na deželi, vila
    casa de comercio trgovska hiša
    casa de comidas gostišče, gostilna
    casa de comisiones komisijska trgovina
    casa de cita(s) prenočišče, hotel
    casa consistorial, casas consistoriales mestni urad, rotovž
    casa de corrección poboljševalnica
    casa de correos poštno poslopje, pošta
    casa cuna hospicio ubožnica
    casa del cura župnišče
    casa editorial založba
    casa de empeños zastavljalnica
    casa expedidora razpošiljalnica
    casa exportadora, casa de exportación izvozno podjetje
    casa de (niños) expósitos najdenišnica
    casa de fieras zverinjak, živalski vrt
    casa de huéspedes penzion, gostišče
    casa importadora uvozno podjetje
    casa de juego igralnica
    casa de labor, casa de labranza pristava, posestvo na kmetih
    casa de locos blaznica
    casa de maternidad porodnišnica
    casa de moneda kovnica denarja
    casa del montero lovska koča
    casa de orates blaznica
    casa particular zasebna hiša
    casa de préstamos posojilnica
    la Casa del Pueblo občinska hiša, občina, rotovž
    casa real kraljeva palača, kraljev dvor
    casa de salud zdravilišče
    casa de socorso postaja prve pomoči
    casa de tía (fam) ječa, zapor
    casa de trueno razvpita hiša
    casa de vecindad majhna meščanska, stanovanjska hiša
    gente de casa sosedje, znanci
    a casa domov
    ir a casa de alg. iti h komu (na dom)
    de casa en casa od hiše do hiše
    los de casa domači (ljudje)
    en (su) casa doma
    asentar casa nov dom si ustvariti
    no caber en toda la casa ves razburjen biti, razburiti se
    echar la casa por la ventana denar skoz okno metati, zapravljivo živeti
    estar de casa biti v domači obleki; domač biti
    guardar la casa (morati) ostati doma
    ¡pase V. por mi casa! oglasite se pri meni!
    poner casa dom si ustvariti, nastaniti se, naseliti se
    ya sabe V. su casa, ahí tiene V. su casa obiščite me spet kmalu (vljudnostna formula)
    en casa del gaitero todos son danzantes kot so stari peli, tako mladi žvrgolijo
    cada uno manda en su casa vsak je gospodar v svoji hiši
  • casser [kɑse] verbe transitif razbiti, zlomiti, polomiti, razdreti, pokvariti; raztrgati; juridique razveljaviti, ovreči (sodbo, odločbo, poroko, testament); militaire degradirati; odpustiti (iz službe), odstaviti (un fonctionnaire visokega uradnika); verbe intransitif razbiti se, zlomiti se, raztrgati se (nit)

    le verre a cassé en tombant kozarec se je razbil pri padcu
    se casser zlomiti se, familier utruditi se, (oseba) star, slaboten, betežen postati
    à tout casser nepremišljeno, predrzno, noró
    un film à tout casser izreden film
    conduire sa voiture à tout casser voziti avto z vso brzino
    ça coûtera 200 francs, à tout casser to bo stalo kvečjemu, največ 200 frankov
    casser une assiette, un verre, une vitre razbiti krožnik, kozarec, šipo
    casser du bois (aéronautique, familier) poškodovati se, razbiti se
    casser bras et jambes à quelqu'un (familier) popolnoma koga uničiti
    se casser le cou, la figure, la gueule, la tête (populaire) vrat si zlomiti, pasti; doživeti nezgodo, nesrečo
    casser la croûte jesti, prigrizniti, malicati
    se casser les dents sur quelque chose polomiti si zobe na čem
    casser la figure, la gueule à quelqu'un (familier) koga na pol pobiti, pretepsti
    casser aux gages odpustiti (iz službe)
    casser de son grade degradirati
    se casser la jambe zlomiti si nogo
    casser le morceau (figuré) priznati
    casser le morale demoralizirati
    se casser le nez pasti na nos, slabo naleteti, spodleteti
    se casser le nez à la porte de quelqu'un nikogar ne najti doma; biti odklonjen, zavrnjen
    casser les oreilles à quelqu'un na ušesa komu trobiti, oglušiti koga
    il en payera les pots cassés moral bo povrniti škodo
    casser les pieds à quelqu'un nadlegovati, dolgočasiti koga
    casser sa pipe (familier) umreti
    casser les prix nenadoma znižati cene
    son ressort est cassé on nima nobene volje več
    casser du sucre sur le dos de quelqu'un obrekovati koga
    casser la tête à quelqu'un (familier) oglušiti, utruditi, omamiti, zmesti, nadlegovati koga
    se casser la tête beliti si glavo
    se casser la tête contre les murs glavo si ob zid razbijati, figuré obupati, izgubiti vsako upanje, popolnoma obupati
    casser les vitres razbiti šipe, figuré ravnati brezobzirno, naravnost povedati svoje mnenje, napraviti škandal
    se casser les yeux (familier) oči si (po)kvariti
    ne rien se casser (familier) ne si dajati veliko truda, ne se pretegniti
    ça ne se casse rien (populaire) to ni nič posebnega
    tu nous la, les casses dolgočasiš nas!
    il faut casser le noyau pour avoir l'amande, on ne fait pas d'omelette sans casser d'œufs vsaka šola nekaj stane, brez dela ni jela
    qui casse les verres les paye kdor povzroči škodo, jo mora tudi plačati
    tout passe, tout lasse, tout casse (proverbe) vsake stvari je enkrat konec
  • cat1 [kæt] samostalnik
    mačka, maček; bič, korobač
    pogovorno prepirljivka; dvojni trinožnik

    when the cat's away the mice will play kadar mačke ni doma, miši plešejo
    to bell the cat izpostavljati se nevarnosti
    ameriško, vojska, sleng cat beer mleko
    to wait for the cat to jump, to see how the cat jumps čakati na ugodno priložnost
    to fight like Kilkenny cats boriti se na življenje in smrt
    before the cat can lick the ear nikoli
    when candles are out all the cats are grey ponoči je vsaka krava črna
    he lives under the cat's foot žena hlače nosi
    to grin like a Cheshire cat režati se, kazati zobe
    to lead cat and dog life živeti kot pes in mačka
    to let the cat out of the bag izblebetati skrivnost
    like a cat on hot bricks kakor na šivankah
    a cat has nine lives mačka je trdoživa
    enough to make a cat laugh smešen, da bi se se krave smejale
    it rains cats and dogs dežuje ko iz škafa
    to shoot the cat bljuvati, urha klicati
    as sick as a cat hudo bolan; slabe volje
    not room to swing a cat premalo prostora
    tom-cat maček
    to turn a cat in the pan postati izdajalec, po vetru se obračati; izneveriti se
    sleng cat's whiskers nekaj imenitnega
    sleng not a cat's chance, not a cat in hell's chance prav nič upanja
    a cat may look at a king še škofa lahko mačka gleda
  • chambre [šɑ̃br] féminin (spalna) soba; prostor; marine kajuta; komora, zbornica

    les Chambres senat in poslanska zbornica
    chambre d'agriculture poljedelska komora
    chambre à air (automobilisme) zračnica
    chambre d'amis soba za goste
    chambres attenantes, communicantes sosedne sobe
    Chambre basse, des communes angleški spodnji dom, poslanska zbornica
    chambre de bonnes soba za hišno pomočnico
    chambre de commerce trgovinska zbornica
    chambre à coucher spalnica
    chambre à louer soba za oddajo
    chambre-cuisine kuhinja, ki rabi tudi za bivanje
    Chambre des députés, la Chambre poslanska zbornica
    chambre d'enfants otroška soba
    chambre forte trezor, pred ognjem in vlomom varen prostor v banki za shrambo vrednotnic
    chambre frigorifique, froide hladilnica
    chambre garnie, meublée opremljena soba
    chambre à gaz plinska celica
    Chambre haute, des pairs (politique) angleški zgornji dom
    chambre indépendante soba s posebnim vhodom
    chambre à un lit soba z eno posteljo
    chambre des machines strojnica (prostor)
    chambre de métiers obrtna zbornica
    chambre noire, obscure (photographie) temnica
    femme féminin de chambre sobarica, hišna
    musique féminin de la chambre komorna glasba
    ouvrier masculin en chambre delavec, ki dela na domu, doma
    pot masculin de chambre nočna posoda
    robe féminin de chambre domača halja
    pommes féminin pluriel de terre en robe de chambre krompir v oblicah
    stratège masculin en chambre kavarniški strateg, nekompetenten teoretik
    théorie féminin élaborée en chambre birokratska teorija
    se confiner dans sa chambre (figuré) zapreti se, zabiti se, zakopati se v svojo sobo
    consigner à la chambre kaznovati s hišnim zaporom
    faire la chambre pospraviti sobo
    faire chambre à part ločeno spati
    garder la chambre ostati v sobi (zaradi bolezni)
    travailler en chambre delati na domu, doma
    il y a bien des chambres à louer dans sa tête (figuré) on ni čisto pri pravi (pameti)